Za restavracijo, v kateri bi tradicionalne romske jedi pripravljale romske kuharice in jih stregli romski natakarji, je zagotovljenih 300.000 evrov. Projekt v 85 odstotkih financira Evropska unija, preostalih 15 odstotkov pa prispeva ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Vodja projekta Štefan Simončič je pojasnil, da se je zapletlo uro in pol pred podpisom pogodbe, čeprav je omenjena lokacija že več let prazna. Eden izmed razlogov naj bi bilo dejstvo, da je v bližini medgeneracijski center. "Z vsemi organizacijami, ki tam delajo, imamo odlične odnose," zatrjuje Simončič. "Romska gostilna bi sodelovala z medgeneracijskim centrom in ostalimi akterji. Na tistem območju je več tisoč kvadratnih metrov površine, tako da je prostora dovolj za vse. Vsem bi koristilo čim več dejavnosti, da bi čim več ljudi obiskovalo tisti kraj," ugotavlja Simončič, ki navedeni razlog razume kot izgovor mestne četrti Magdalena za blokiranje odprtja romske gostilne.

V tej mestni četrti, ki je večetnična, naj bi za težave s stanovalci v enem izmed blokov okrivili Rome, kar je naslednji razlog za nasprotovanje obratovanju romske gostilne. "Upam, da si bo župan premislil, saj je doktor sociologije, zato verjamem, da razume, da je vključevanje manjšine v neko okolje zelo težko, ter dovolil umestitev romske gostilne v ta del mesta," pravi Simončič, ki dodaja, da bo to eden izmed korakov k lažji integraciji Romov v družbo. Romska gostilna bi jim prinesla upanje za zaposlitev, saj je v Mariboru brezposelna že druga generacija Romov. "V mestu še Slovenci nimajo dela, kaj šele Romi."

Restavracijo želijo po Simončičevih besedah odpreti čim prej, da bi Romi čim prej dobili zaposlitev. Zadnji rok je 1. februar 2014, zato bi morali nemudoma začeti obnovo prostorov in namestiti inštalacije. "Če nam ne bodo odobrili te lokacije, jo bomo morali poiskati nekje drugje v Mariboru, kajti projekt moramo izpeljati do konca. Če restavracija ne bo odprta do 1. februarja, bomo morali vračati denar, kar bo zelo velika škoda. Če nam takšnega projekta, edinstvenega v slovenskem prostoru, ne odobrijo, si lahko predstavljate, kako nerazumljivo se zdi njegovo zaviranje šele Romom," je ogorčen Simončič.

Župan Fištravec je ob umiku podpisa dejal, da bo treba poiskati nadomestno lokacijo, kar pa je po mnenju nosilcev projekta neprimeren predlog. "Odkar so se začele težave s pridobitvijo lokacije za romsko gostilno, se je v Mariboru močno povečal sovražni govor proti Romom. Nastajajo napetosti med večinskim in romskim prebivalstvom, zato bi omenjeni pristop naletel na negativen odziv. Menimo torej, da ima škarje in platno v rokah župan, zato ga pozivamo, da še enkrat premisli o odobritvi prvotne lokacije, ki sameva, propada in je potrebna obnove," je odločen Simončič.

Ker ima projekt značaj socialnega podjetništva, se bo morebitni dobiček vlagal v odpiranje novih gostiln in povečevanje števila zaposlenih. Hrana bo romska, z balkanskim, mediteranskim in turškim pridihom. V njej bo dosti začimb. "To bo zdrava in okusna kuhinja naših mater in babic," poudarja Simončič. "Kulinarično ponudbo bo dopolnjevala živa romska glasba, širili bomo znanje o romski kulturi. Med drugim bo na voljo možnost vedeževanja iz kavne usedline. Naš namen je spodbuditi zbliževanje Romov in večinskega prebivalstva prek spoznavanja romskih navad, običajev in tradicije. Menimo, da bo to obogatilo naše mesto in pritegnilo turiste, kar je zmagovalna kombinacija za vse vključene akterje, žal nam je samo, da nekateri tega ne razumejo," pravi Simončič, ki kljub temu upa, da se bo nastali položaj čim prej rešil, saj bodo imeli od uresničitve projekta korist ne samo Romi, ampak tudi lokalna skupnost.

Po besedah župana Fištravca si želi mestna četrt Magdalena prilastiti prostore nekdanje picerije Ču-ču in kompleksa Magdalena, zato občini nočejo vrniti ključa. "Vodstvu mestne četrti smo pojasnili, da smejo razpolagati samo s prostori, v katerih ima mestna četrt svojo dejavnost. Prejšnji župan je protipravno izdal sklep, da sme mestna četrt razpolagati s temi prostori, vendar ta sklep ni bil nikoli realiziran, ker ni bila sklenjena najemna pogodba," pojasnjuje Fištravec in pristavlja, da stvar razčiščujejo. "Tukaj ne gre samo za odkrito ksenofobijo in nepripravljenost sobivanja s pripadniki drugih etničnih skupin, ampak za čisto politično nasprotovanje pozitivnim projektom, ki jih želim s svojo ekipo udejanjiti v Mariboru," je prepričan Fištravec. Razlog za takšno "nesprejemljivo" obnašanje vodstva mestne četrti Magdalena vidi v dejstvu, da ga sestavljajo kadri prejšnjega župana.
Besedilo: Bogdan Miklič
Foto: Matek Kristovič