Sporni mariborski radarji za merjenje hitrosti so povzročili številne proteste v Mariboru. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija
Sporni mariborski radarji za merjenje hitrosti so povzročili številne proteste v Mariboru. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Iskra, ki je pred dobrima dvema letoma v Mariboru namestila radarje za merjenje hitrosti in s tem sprožila proteste Mariborčanov, toži mariborsko občino za 12,8 milijona evrov odškodnine.

Sporni radarji, ki so bili pozneje odstranjeni, so bili postavljeni v sklopu javno-zasebnega partnerstva z mestno občino pod vodstvom Franca Kanglerja.

Trenutno mariborsko občinsko vodstvo je nato na mariborsko okrožno sodišče vložilo zahtevo za ugotovitev ničnosti pogodbe 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, po kateri naj bi podjetje v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja.

Iskra je temu ugovarjala in zahtevala prenos pristojnosti v Ljubljano. Mariborsko prvostopenjsko sodišče je temu ugodilo, a je nato višje po pritožbi mestne občine primer vrnilo okrožnemu sodišču. Po poročanju Večera so v uradu predsednice mariborskega okrožnega sodišča napovedali, da bi se sojenje v omenjeni zadevi predvidoma lahko začelo na začetku leta 2015.

MOM: Zgolj pravna folklora
V Iskri zadeve ne želijo komentirati. Njihov odškodninski zahtevek pa je veliko nižji od tistega, s katerim je grozil prvi mož Iskre Dušan Šešok in je presegal 750 milijonov evrov.

Na mariborski občini so v zvezi z odškodninsko tožbo Iskre povedali, da jo je pač treba razumeti bolj kot pravno folkloro. "Dokler okrožno sodišče v Mariboru ne odloči o ničnosti, drugo sodišče ne more odločati o odškodnini. Šele če bi sodišče ugotovilo, da občina nima ustreznih argumentov in da pravni posel ni bil ničen, bi Iskra lahko vlagala take zahtevke, zato njihovo potezo razumem zgolj kot neke vrste pravni pritisk," je dejal direktor mestne uprave Marko Žula.

Zahtevo za ničnost pogodbe je že pred časom na ljubljansko sodišče vložilo tudi državno pravobranilstvo, a je sodišče presodilo, da država ni pristojna za vložitev takšne tožbe, in je tožbo zavrglo. Pravobranilstvo se je na odločitev pritožilo, a je višje sodišče marca letos pritožbo zavrnilo.