Sprva parkirnino, nato pa ekološko takso v skladu z občinskim odlokom pobirajo v zadrugi Mangart. "Tujci ne vidijo nobenih težav, težave se pojavljajo predvsem pri Slovencih. Veliko ljudi misli, da gre to kar v žepe zadružnikov, je bil pa ves ta denar vložen v našo dolino in tudi okolico ceste. Prvo leto smo denimo nabavili kombi, ki še danes služi za prevoz zaposlenih do Bovca, saj takrat sploh nismo imeli javnega prevoza. Takoj naslednje leto smo začeli obnovo nekdanje osnovne šole, ki smo jo uredili v hotel Šola, pozneje Hotela Alpine, ki smo ga skupaj z občino pred dnevi prodali zdajšnjemu najemniku, vsa ta leta zadruga zagotavlja sezonska delovna mesta – od dijakov do študentov, pa tudi določene zaposlitve, skrbi za promocijski material, od leta 2013 imamo tudi malo infotočko TNP, vsak teden od enkrat do dvakrat imamo čistilno akcijo oz. pregled Mangartskega sedla, delno smo financirali tudi zamenjavo azbestnega pročelja na planinski koči na Mangartskem sedlu, lani pa smo vložili veliko denarja v ponovni zagon smučišča Encijan in odprli smo pustolovski park – center doživetij pod Mangartom."
gartska cesta po skalnem podoru novembra 2012 ni prevozna do vrha Mangartskega sedla. Kljub temu večina obiskovalcev prepovedi vožnje zaradi padanja kamenja in skal na vozišče kilometer pod vrhom ne upošteva.
Država po skoraj petih letih šele išče nadomestno traso, saj z galerijo ceste pod nevarno brežino ni mogoče zavarovati. Najvišja cesta pri nas pa je zanimiva tudi za snemanje oglasov, zato je večkrat zaprta, kar povzroča dodatno nejevoljo in zmedo.
Če so po letu 1995, odkar v zadrugi Mangrt pobirajo ekološko takso, ki za vsa vozila stane enako - 5 evrov, namenjajo pa jo za čistilne akcije in različne naložbe v vasi, od smučišča do menjave azbestne kritine na planinski koči, našteli okoli 7.000 vozil letno, so jih lani kar 17.000, pravi tajnik zadruge Peter Mlekuž.
"Od nekaj deset vozil do prek 500 vozil dnevno. Od tega je 60 do 65 odstotkov zagotovo motoristov," pojasnjuje Mlekuž. Pred podorom je sicer urejeno manjše parkirišče za od 30 do 35 vozil, ki pa se sploh v poletnih mesecih ali pa ob konicah takoj zapolni. "Kot vidimo, je obisk zadnja leta samo večji. Razmišljamo oziroma so že konkretne ideje, da bi vsaj za vikende organizirali neki avtobusni prevoz," dodaja Mlekuž. Lani je bilo med obiskovalci tudi več kot 8.000 kolesarjev.
Odgovornost na strani voznikov
Na direkciji za infrastrukturo se branijo, da je v primeru nesreče odgovornost seveda na strani voznikov. A po skoraj petih letih bi nevarni odsek vendarle morali rešiti, je prepričan Mlekuž. "Cesta je bila leta 1938 zgrajena v sedmih, osmih mesecih, na roke. 500 mož jo je gradilo, zdaj pa se žal ta podor vleče pri vsej mehanizaciji in logistiki. Tako da je to žalostno-smešno," še meni.
Predpogoj za nadomestno cesto je sprememba zakona o Triglavskem narodnem parku, odgovarjajo na direkciji za infrastrukturo. "Pridobili smo strokovna mnenja o možnostih sanacije brežine, izdelali smo zasnovo nadomestne ceste, organizirali več sestankov, na katerih so sodelovali tudi predstavniki občine, ARSO, zavod za varstvo kulturne dediščine, zavod za varstvo narave in Triglavski narodni park. Predpogoj je sprememba zakonodaje. Za izvedbo nadomestne ceste bo treba sprejeti tudi prostorski akt za umestitev v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje, zato je dela težko časovno opredeliti," so pojasnili na direkciji.
Skupaj s predstavniki bovške občine so si ogledali teren in izbrali dve možni trasi mimo koče. Odločitev o najboljši, približno 300 metrov dolgi, naj bi bila sprejeta še do konca poletja.
Druga pereča težava je snemanje oglasov. Lani so, denimo, cesto poleti zaprli petkrat, tudi 15. avgusta. "Ljudje se zgražajo nad mano, mislijo, da je občina tista, ki to dovoljuje. V resnici pa nimamo nobenih pristojnosti. Snemalci kratko malo dobijo dovoljenje od direkcije. Saj mi nismo zato, da se ne sme, ampak vsaj ob koncih tedna in v največji sezoni, sploh zdaj, ko je Vršič zaprt, tega ne bi smeli," poudarja bovški župan Valter Mlekuž in upa, da bodo čim prej dosegli dogovor.
Sprva parkirnino, nato pa ekološko takso v skladu z občinskim odlokom pobirajo v zadrugi Mangart. "Tujci ne vidijo nobenih težav, težave se pojavljajo predvsem pri Slovencih. Veliko ljudi misli, da gre to kar v žepe zadružnikov, je bil pa ves ta denar vložen v našo dolino in tudi okolico ceste. Prvo leto smo denimo nabavili kombi, ki še danes služi za prevoz zaposlenih do Bovca, saj takrat sploh nismo imeli javnega prevoza. Takoj naslednje leto smo začeli obnovo nekdanje osnovne šole, ki smo jo uredili v hotel Šola, pozneje Hotela Alpine, ki smo ga skupaj z občino pred dnevi prodali zdajšnjemu najemniku, vsa ta leta zadruga zagotavlja sezonska delovna mesta – od dijakov do študentov, pa tudi določene zaposlitve, skrbi za promocijski material, od leta 2013 imamo tudi malo infotočko TNP, vsak teden od enkrat do dvakrat imamo čistilno akcijo oz. pregled Mangartskega sedla, delno smo financirali tudi zamenjavo azbestnega pročelja na planinski koči na Mangartskem sedlu, lani pa smo vložili veliko denarja v ponovni zagon smučišča Encijan in odprli smo pustolovski park – center doživetij pod Mangartom."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje