Očitno se ni našel podoben kupec kot v primeru Lok v krški občini, ki bi kupil zemljišča hkrati z neknjiženimi ljudmi na njih. Poleg tega občina v neposredni bližini skladno z občinskim prostorskim načrtom že več let načrtuje in pripravlja vse potrebno za industrijsko cono.

Župan občine Škocjan Jože Kapler je dejal, da večina Romov prebiva na zemljiščih KZ-ja Krka, medtem ko dve ali tri družine zasedajo občinsko zemljišče, kjer se po občinskem podrobnem prostorskem načrtu, sprejetem leta 2007, načrtuje postavitev gospodarskega tehnološkega centra. Da bo zadnji zaživel, bo treba izvesti precej dejavnosti, med drugim zgraditi čistilno napravo.

Leta 2012 je občina dobila ustrezno gradbeno dovoljenje zanjo, leto prej je prejela tudi odločbo Evropskega strukturnega sklada o sofinanciranju projekta v višini 1,54 milijona evrov. "Tam, kjer so Romi, se ne gradi čistilna naprava," ugotavlja Kapler, ki nadaljuje, da se je ena izmed romskih družin, ki prebiva na občinski zemlji, pripravljena preseliti. "Našli so drugo lokacijo zunaj škocjanske občine, vendar je treba zagotoviti sredstva za odkup zemljišča. Občina je v povezavi s tem poslala dopis na državne institucije, vendar primernega odziva z njihove strani še ni bilo," pravi Kapler.

Policijska uprava Novo mesto je na začetku aprila zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podala kazensko ovadbo zoper 16 osumljencev iz okolice Škocjana, ki so nezakonito zasedli zemljišča in na njih postavili 18 stanovanjskih objektov, gospodarska poslopja in pomožne objekte. Trije Romi so se za isto dejanje na sodišču neuspešno zagovarjali že predtem. Romi pravijo, da se nimajo kam preseliti. Kako namerava občina Škocjan urejati vprašanje Romov, ki živijo na zemljišču v lasti KZ-ja Krka?

Ko se je KZ Krka pred kratkim obrnil na škocjansko občino, jih je Kapler vprašal, ali imajo nadomestno zemljišče za preselitev teh Romov. Odgovorili so pozitivno. Občina Škocjan je poslala dopis državni sekretarki Tamari Vonta, da imajo določene rešitve, vendar se morajo ustrezno uskladiti z njo in direktorjem KZ-ja Krka ter najti primerna zemljišča. "To se ne more zgoditi čez noč, toda v bližnji prihodnosti lahko pridemo do zemljišč za bivanje teh Romov," je prepričan.

Na vprašanje, kje je predvidena nova lokacija, kjer bi lahko občina v sodelovanju s KZ-jem in drugimi institucijami zagotovila zemljišča za varno preselitev Romov - ali znotraj ali zunaj meja občine Škocjan -, je Kapler dejal, da je napovedovanje za zdaj še špekulacija, in pojasnil, da je nekaj primernih parcel v škocjanski občini, nekaj pa tudi na območju Novega mesta in Bele krajine. "Po zagotovilih direktorja KZ-ja Krka ustrezna zemljišča vsekakor obstajajo, nekatera so stavbna, nekaj pa je kmetijskih," je dodal Kapler.

Po njegovih besedah lahko nekaj prebivalcev romskega naselja tudi ostane, sicer pa meni, da 300 Romov na 3.000 prebivalcev, kolikor jih šteje občina Škocjan, presega zmogljivosti občine. Na pobudo službe za narodnosti je včeraj potekal sestanek o zaostrenih razmerah v romskem naselju Dobruška vas. Sklenili so, da se nemudoma oblikuje ožja operativna skupina, ki bo na terenu ocenila stanje in poskusila znova vzpostaviti dialog med prebivalci romskega naselja in okoliškim prebivalstvom, "s ciljem pomiritve strasti". Za čimprejšnjo rešitev nastale situacije bosta državna sekretarka Vonta in vodja službe za narodnosti pri ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Stane Baluh naslednji petek obiskala župana škocjanske občine in romsko naselje Dobruška vas.

Bogdan Miklič
Foto: Bogdan Miklič