V muzeju so namreč odprli razstavo Jakob Soklič (1893-1972) in Sokličeva zbirka, v kateri vidijo začasno nekajletno rešitev, dokler občina ne uspe najti novih prostorov za Sokličev muzej. Ta je imel do zdaj prostore v slovenjgraškem župnišču, vendar so zaradi prostorske stiske dosegli dogovor s Koroškim pokrajinskim muzejem, da zbirko preselijo.

"Soklič je s svojim odnosom do predmetov, do kulture in dediščine ter z njihovo predstavitvijo javnosti kalil in gojil generacije mladih in je zagotovo opravljal tudi pedagoško poslanstvo," pojasnjuje direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter. Muzej pa s predstavitvijo zbirke nadaljuje in nadgrajuje pedagoški vidik Sokličevega dela.
Od arheoloških predmetov do kmečkega pohištva
Zbiratelja arheoloških predmetov, likovnih del in varuha kulturne dediščine - njegova zbirka obsega približno 1.600 predmetov - predstavljajo v več sobah. Baročna soba je posvečena slovenjgraškemu baroku ter družinama Strauss in Mersi, en prostor so namenili predstavitvi Sokliča, naslednja soba ga predstavlja kot zbiratelja, v njej pa so zbrani arheološki predmeti, med drugim tudi iz Azije, Turčije in Afrike.
Poseben prostor je namenjen njegovi zavezanosti varovanju kulturne dediščine. Sokliču so ljudje prinašali različne predmete, potem ko je prišel kot župnik v Slovenj Gradec leta 1933. Svojo zbirko, ki je med drugim obsegala panjske končnice, slike na steklu iz 19. stoletja, staro kmečko orodje in staro pohištvo, je za javnost prvič odprl štiri leta pozneje.
Razstavljene so tudi knjige iz Sokličeve knjižnice in knjige iz knjižnice Franca Ksaverja Meška. Prav tako so posneli dokumentarni film o postavitvi zbirke v slovenjgraškem župnišču, javnost pa si ga bo lahko ogledala februarja prihodnje leto.