Peticijo bodo po besedah ormoškega župana Danijela Vrbnjaka vložili na komisijo DZ-ja za peticije, človekove pravice in enake možnosti, predali pa jo bodo tudi notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. Vlado pozivajo, naj znova obravnava svoj sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma z dne 29. februarja. O tem bo danes razpravljal tudi odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Sorodna novica Odbor DZ zavrnil opozicijski poziv vladi k razveljavitvi sklepa o organizaciji izpostav azilnega dom

Kot pravi ormoški župan Vrbnjak, so občani o odločitvi o organizaciji začasnega azilnega doma v Središču ob Dravi izvedeli iz medijev, s čimer se "absolutno ne strinjamo in nekako zahtevamo, da Vlada RS ta sklep tudi prekliče".

Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica s to odločitvijo ni bil seznanjen, niti ni bila z njo seznanjena lokalna skupnost. Glede lokacije se je vlada "pogovarjala z nekaterimi občinami, zato menim, da smo obravnavani kot drugorazredni državljani", je dejal.

Z načinom, da se neka stvar v njihovem kraju zgodi s sklepom, ne da se o tem kogar koli v tem kraju vpraša, se ne strinja tudi župan Sv. Tomaža Mirko Cvetko. "Mislim, da na takšen enostranski način ni mogoče reševati tako perečih in zelo pomembnih stvari, kot so azilni domovi v Sloveniji," je povedal.

Nasprotovanje začasnosti navkljub

"Preprosto je bilo premalo komuniciranja, preprosto imamo premalo podatkov, preprosto ne moremo verjeti zdaj tem besedam," je Vrbnjak odgovoril na vprašanje, ali umestitvi azilnega doma nasprotujejo, čeprav bo ta le začasen. Občani so po njegovih besedah sporočili, da si azilnega doma v Središču ob Dravi ne želijo.

Prebivalstvo Središča ob Dravi je starejše, skrbijo jih varnost ter ekonomska in socialna vprašanja, je dodal Jelovica. Imajo nešteto vprašanj, na katera kot župan ni dobil odgovora. Ob tem ne ve, kako se bo prebežnikom dovoljeno gibati po občini, zgodilo se je namreč, da so našli zapuščeno hišo in jo zažgali, je opozoril. Po njegovem mnenju pa tudi lokacija začasnega azilnega doma ni primerna, saj prostorski načrt tam določa povsem drugačen namen.

Jelovica upa, da bo vlada pokazala razumevanje ob peticiji, v nasprotnem primeru bodo občine sprožile upravni spor, temu pa lahko sledi tudi državljanska nepokorščina.

Noben župan se ne strinja z azilnim domom

Vrbnjak sicer verjame besedam predsednika vlade Roberta Goloba, da se je vlada odločala med več kot 20 lokacijami in da se je z nekaterimi občinami predhodno pogovarjala. "Verjetno je res, kar je predsednik vlade povedal, da se noben župan, s katerim so se pogovarjali, ni strinjal s tem," je navedel. Zato se mu zdi toliko bolj nepošteno, da so lokacijo začasnega azilnega doma določili z neposrednim sklepom.

Cvetko je dodal, da občani v Središču ob Dravi z migracijami živijo že vrsto let, zato meni, da zadeva ni preprosta. Občani se po njegovem mnenju zavedajo, da EU zahteva, da mora Slovenija sprejeti določeno kvoto prosilcev za azil, a si želijo širše razprave glede tega, kam naj se nastanijo.

Občinski sveti vseh treh občin so sicer na skupni izredni seji prejšnji teden soglasno nasprotovali vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi in se odločili za peticijo. Njen cilj je, da vlada sklep o azilnem domu v celoti prekliče in znova preuči druge možnosti in lokacije postavitve doma.

Molan: Strinjamo se z registracijsko-sprejemnim centrom

O izpostavi azilnega doma je v izjavi za medije spregovoril tudi župan občine Brežice Ivan Molan. V občini, ki jo vodi, se po njegovih besedah strinjajo, da se pri njih postavi registracijsko-sprejemni center. Medtem azilni center pomeni, da se lahko v njem nastanjeni ljudje prosto gibajo, je opomnil. V občini za zdaj niso dobili še nobenih informacij niti o številu ljudi, ki naj bi jih sprejel, niti o mestu, kje naj bi stal. "Vemo samo, da je izbrana lokacija Obrežje, ki pa je popolnoma neprimerna," je opozoril.

Težavo vidi tudi z vidika varnosti, saj bi bil na eni strani registracijski center ljudi, ki jih je treba varnostno preveriti in zdravstveno oskrbeti, potem pa bi šli v azilni center, kjer bi se lahko prosto gibali. "Ne bo mogoče ugotoviti, kdo je prišel v državo nezakonito in kdo je tisti, ki se lahko prosto giba po občini," je pojasnil.

Vlada želi azilni center po njegovih navedbah umestiti na območju, ki ni primerno za bivanje. "Gre za avtocesto, prek katere gre mejni prehod, kjer je prepoved gibanja zaradi teroristične nevarnosti," je poudaril.

"Čez ta prehod gre letno 5,5 milijona vozil, tu je carinski urad, na katerem se dnevno carini približno od 400 do 500 kamionov. Na tem uradu naj bi bil registracijski center, kjer bi bilo dnevno 500 ljudi. To območje ni primerno za bivanje. Če bi objekte, ki niso primerni za bivanje, priključili na vodo, bi kršili zakonodajo," je poudaril.