Največ zaslug za postavitev prvega romskega muzeja v Posavju ima društvo za medkulturni dialog MOSTO, ki ga vodi Sarenka Hudorovac. Za muzej so preuredili prvo zidano hišico v tem naselju, ki jo je Sarenkin stari oče zgradil leta 1983, predvsem iz odpadlega materiala, zbranega na divjih odlagališčih. Projekt so poimenovali "Stara hiša" in ga izvedli ob podpori programa EU-ja Mladi v akciji. V muzeju so razstavili opremo, ki so jo dobili od drugih ljudi, prav tako pa tudi nekatere ohranjene fotografije, ki pričajo tudi o času, ko so Romi še živeli v lesenih kolibah in improviziranih šotorih.

Ob tej spominski hiši pa je Sarenkin oče Bojan Hudorovac uredil še kovaški muzej. Njegov oče se je namreč preživljal s kovaštvom, izdeloval je motike, srpe, vijake, sekire, kose in drugo kmetijsko orodje. Ker se je njegovo orodje porazgubilo, je Bojan našel dobrotnico, ki jim je opremo za kovaški muzej, ki jo je podedovala, podarila. Seveda z obljubo, da ta ne bo končala med starim železom. In res ni, saj je zdaj lepo razstavljena in bo na ogled vsem obiskovalcem. Ker sta orodje in oprema še uporabna, zdaj že razmišljajo, da bi v kovačiji pripravili tudi kakšno delavnico, kjer bi se mladi spoznavali s kovaškim poklicem.

V povabilu, ki ga je ob slovesnem odprtju poslalo društvo MOSTO, so med drugim zapisali, da želijo z romskim muzejem predstaviti naselje Kerinov Grm, ki se ga drži negativen prizvok "geta", v drugačni luči. Ob tem so zapisali: "Velikokrat se namreč o tem naselju govori negativno, v smislu brezposelnosti, črnih gradenj, naraščajočih kaznivih dejanj. Mi pa ga želimo predstaviti kot bogat prostor zgodb, ljudskega izročila in kulturne dediščine, kar verjamemo, da prav tako je. Zato smo najstarejšo zidano hišo v naselju preuredili v muzej in prostor za aktivnosti, združevanja prebivalcev Kerinovega Grma in obiskovalcev."

Še naprej bodo raziskovali svojo kulturo
Mladi Romi, ki so sodelovali pri projektu "Stara hiša", si prizadevajo, da s skupnimi močmi, interesi, dejavnostmi in talenti, ki jih imajo, ta hiša zaživi. Zdaj so jo obnovili, v prihodnosti pa želijo njeno notranjost še dodelati in jo opremiti s še več starimi fotografijami, ki pripovedujejo o nekdanjem življenju Romov. Hkrati z ureditvijo hiše, ki bi služila vsem, želijo tudi spoznavati kulturno dediščino Romov, jo ohranjati, spoštovati in iz nje črpati ideje za prihodnost.

Ob odprtju, ki ga je poleg Sarenke opravil še krški župan Miran Stanko, so pripravili pester kulturni program. V njem so sodelovali romski otroci iz vrtca Kerinov Grm in člani društva Romano Veseli. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi dokumentarni film Rati i dive, v katerem so predstavili življenje tukajšnjih Romov. S prireditvijo, ki so se je udeležili tudi Romi iz drugih romskih naselij, so zaznamovali tudi letošnji svetovni dan Romov, ki ga ti praznujejo 8. aprila.

Za MMC Goran Rovan