Kot pravijo na celjski občini, pa bo prostorski načrt pripravljen za širši prostor mlina, kajti območje Rakuševega mlina se obravnava kot območje kulturne dediščine, zato bodo pri pripravi prostorskega načrta obravnavana tudi zemljišča drugih lastnikov. "Kolikor nam je znano, doslej ni bilo nobenega zainteresiranega vlagatelja za območje nekdanjega Rakuševega mlina," so še povedali na celjski občini.

111 let stara zgradba je bil eden kakovostnejših primerov izginjajoče industrijske arhitekture 20. stoletja in je imel pomembno zgodovinsko in simbolno vrednost, saj je bil eden zadnjih ohranjenih industrijskih objektov v Celju.

Mlin je bil oktobra 2014 v požaru tako poškodovan, da so ga morali zaradi nevarnosti hipne zrušitve podreti, celjska občina pa je zanj prejela 700.000 evrov zavarovalnine. V soglasju o rušitvi mlina je ministrstvo celjski občini kot izravnalni ukrep naložilo plačilo 1,7 milijona evrov, zato je občina na ta del odločbe sprožila upravni spor. Kot pogoj za kulturnovarstveno soglasje je morala občina kot lastnica predhodno poskrbeti tudi za izdelavo digitalnih arhitekturnih izmer objekta v 3D-tehniki, kar je tudi storila.

Upravno sodišče je potem razveljavilo odločitev ministrstva za kulturo v zvezi z izravnalnim ukrepom, na ministrstvu za kulturo pa je še vedno v teku postopek ponovnega odločanja o zadevi. Glede omenjenega izravnalnega ukrepa so na ministrstvo za kulturo za STA pojasnili, da je zadeva v fazi zaključevanja postopka, zato v tem trenutku ne morejo podati podrobnejših informacij.