"Minimalistične rešitve so posledica kalkuliranja, da gremo skozi odbor ministrov Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), saj je po enoletni zamrznitvi pot v Strasbourg znova odprta za vse prizadete," se je na minikonferenci Rekoma o mehanizmih restorativne pravičnosti na predlog zakona o povračilu škode izbrisanim odzvala Neža Kogovšek Šalamon.

Kozmetični popravki
ESČP bo morda znova imel priložnost odločati o tem, ali so predlagane odškodnine primerne. Tudi najnovejšo ponudbo vlade, ki je ponudila 40 evrov za mesec izbrisa, je označila kot "kozmetični popravek" in spomnila, da je v razsodbi ESČP šestim izbrisanim prisodilo po 88 evrov za mesec izbrisa. Obregnila se je tudi ob časovno obdobje izbrisa, kar je za vlado edini kriterij, kdo je oziroma ni upravičenec, kajti vlada sploh ne upošteva nobenih osebnih okoliščin. Tako se lahko zgodi, da bo polovica izbrisanih upravičena tako do statusa kot do odškodnine, polovica pa ne bo upravičena ne do enega ne do drugega. Med slednjimi so denimo apatridi, zato po njenem mnenju predlog dela nove krivice, saj bodo do odškodnine upravičeni le tisti, ki do 24. julija zaprosijo za ureditev statusa.

Vlada omejuje dostop do odškodnin
Preskok je v tem, tako Neža Kogovšek Šalamon, da predlagatelj zahteva status, čeprav je izbrisani izkazal interes, da ostane v Sloveniji. "Zlorabljajo odločbo ESČP-ja in omejujejo dostop do odškodnine," je kritična.
Vlada namreč vztraja, da so upravičenci le tisti, ki že imajo status – državljanstvo ali dovoljenje za stalno bivanje. Za to ima zaslombo v isti odločbi ESČP-ja, ki je dvema izbrisanima iz procesnih razlogov odrekel odškodnini, ker nista zaprosila za ureditev statusa. Sama ureditev statusa pa je namreč odvisna od organa, potem ko je vloga vložena. To, da bi odškodnine urejale upravne enote, ki so izbrisanim z luknjanjem osebnih dokumentov storile krivice, bo za izbrisane čustveno naporno. Po njenem mnenju bi bilo bolje, če bi to nalogo kot v drugih primerih opravila posebna komisija ministrstva za pravosodje.
Alenka Bratušek nadaljuje delo Janeza Janše
Igor Mekina, javni zagovornik pobude za Rekom, je dejal, da je škoda, da izbrisani niso bili vključeni v postopek priprave poprave krivic oziroma predloga zakona za odškodnine: "Vlada Alenke Bratušek nadaljuje delo Janeza Janše, saj se predlog zakona o odškodninah ne razlikuje od akcijskega načrta njenega predhodnika," je dejal Mekina in spomnil, da se izbrisanim še ni opravičil predsednik Borut Pahor.
Izbrisani čakajo na opravičilo predsednika Pahorja
"Opravičila sta se nekdanji predsednik parlamenta in notranja ministrica, a onadva ne predstavljata države," je dejal Mekina in postregel s podatkom, da je sodišče v Kninu pred kratkim razsodilo v prvem primeru za nematerialno škodo v operaciji Nevihta, in sicer 72.000 evrov otrokom, ki so ostali brez staršev.
Standard ESČP-ja: 20 let izbrisa = 20 tisoč evrov
Ustavni pravnik Lojze Ude je dejal, da denarna odškodnina nikoli ne more nadomestiti duševnega trpljenja, kar je treba vzeti v zakup. Na koncu je nekakšna srednja pot, je dejal in dodal, da se je vzdušje v družbi spremenilo v primerjavi s tistim, ki je prevladovalo v prejšnjih 20 letih in je bilo uperjeno proti izbrisanim. Ude je spomnil tudi na to, da je ESČP deloma začrtal standarde glede višine odškodnine, čeprav o odškodnini za materialno škodo sploh ni odločal. Torej je kot nadomestilo za nepremoženjsko škodo v 20 letih izbrisa šestim presodilo po 20 tisoč evrov odškodnine.
Kaj bo s premoženjsko škodo?
"Posledice izbrisa so lahko nekateri preprečili s svojo poznejšo vključitvijo, vendar to ne pomeni, da tudi oni niso upravičeni do odškodnine," poudarja Ude, ki pravi, da ne vzdrži odločba iz vladnega predloga, da bodo do odškodnine upravičeni samo tisti, ki so si priskrbeli državljanstva ali stalno prebivališče. Glede nepremoženjske škode je spomnil, da obstajajo kršitve osebnostnih pravic v obligacijskem zakoniku, ki jih je vladni predlog spregledal, čeprav govori o ugodnostih, kot je socialno varstvo za naprej. "Treba je nadomestiti vso nepremoženjsko škodo," poudarja. Premoženjska škoda, o kateri sploh še nismo začeli govoriti, pa je zelo realna kategorija. "Pri premoženjski škodi je treba priznati realno odškodnino, ki je lahko precejšnja v nekaterih primerih," napoveduje Ude.
Dodal je, da je v vladnem osnutku o odškodnini zapisano, da se priznava za stroške zdravljenja prizadetih in šolnino, drugih pa ne. "Najhujše škode so nastale zaradi izgube zaposlitve, delovne dobe in posledično zaradi nižjih pokojnin – o čemer v zakonu ni niti sledu," je našteval Ude in izračunal, da vladni predlog 40 evrov za mesec izbrisa pomeni slabih deset tisočakov za 20 let izbrisa, ESČP pa je dosodil dvakratnik tega zneska. Realno je pričakovati torej, da bo končna vsota za nepremoženjsko škodo nekje vmes, meni Ude. Opozoril je tudi na pravno razliko v primerjavi z odškodninami ob povojnih pobojih. Medtem ko je pri slednjih škoda nastala v dramatičnem dogajanju in ni jasnega subjekta, ki je škodo povzročil, je pri izbrisu jasno, da je škodo povzročila država.
Tudi Udetu se ideja, da bi odškodnine urejale upravne enote, zdi slaba, ker za to niso usposobljene. Nagiba se temu, da bi bila to pristojnost sodišč, čeprav bodo zaradi tega preobremenjena.