Bo drugi tir med Koprom in Divačo kdaj postal resničnost? Foto: BoBo
Bo drugi tir med Koprom in Divačo kdaj postal resničnost? Foto: BoBo

Rok Svetek, direktor podjetja Adria kombi, in koprski župan Boris Popovič sta uvodoma izrazila dvom, da bo tej vladi uspelo izpeljati projekt, saj izkušnje kažejo drugače. Tovor bo prišel, če bomo ponudili ustrezno infrastrukturo, je bil ob tem prepričan Svetek. Popovič je tudi poudaril, da se je na Kitajskem pogovarjal z vlagatelji, ki bi lahko dvotirno povezavo naredili za okoli 500 milijonov evrov.

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič pa je pojasnil, da ne gre več za drugi tir, ampak za povsem novo progo, ki pa bo enotirna. Razložil je, da zdaj iščejo vlagatelje, ki bodo zagotovili, da se bo ta drugi tir tudi napolnil oz. ki bo omogočil razvoj Luke koper.
Glede financiranja pa je pojasnil, da se s projektom niso prijavili na nacionalno ovojnico, ki ima denar rezerviran prav za posamezno državo, saj bi bilo nespametno tvegati ves denar za naložbo v drugi tir, s čimer pa bi ogrozili vse druge naložbe na tem koridorju. Sam sicer verjame, da je cena 1,4 milijarde evrov realna, in poudaril, da Avstrija gradi 30 km dolg predor Semmering za tri milijarde evrov.
Ekonomist Jože P. Damijan pa je bil bolj skeptičen in poudaril, da če ne bo drugega tira, tudi drugi deli niso tako pomembni, ker tovora ne bo. Po besedah direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa pa bo pravo ceno pokazal razpis, ki ga je treba narediti konkurenčnega, tako da se bodo lahko prijavila tuja gradbena podjetja. "Verjamem, da bo konkurenca močna, saj dela tudi drugod po Evropi ni toliko," je dejal.

Bogdan Zgonc s fakultete za pomorstvo prav tako meni, da je 1,4 milijarde evrov previsoka cena. Rezerve vidi v standardih, saj po njegovem mnenju pretiravamo pri varnostnih standardih. Navedel je tudi primer proge med Frankfurtom in Kölnom, ki je dvotirna, najsodobnejša in omogoča hitrost 300 km/h ter je stala 42 milijonov evrov na km, po prav tako zahtevnem terenu.

Na slepem tiru
Na slepem tiru