Organ zagovornika enakih možnosti se je v preteklosti spopadal predvsem z nezmožnostjo učinkovitega delovanja, saj je lahko izdajal le mnenja, ki pa so pogosto ostala prezrta. Z novim zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ki je bil sprejet maja lani, pa naj bi zagovornik prejel tudi nove naloge in pooblastila ter tako postal učinkovit in predvsem samostojen organ, saj je doslej deloval v okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

"Mi smo pri pripravi zakona pozdravljali tako rešitev," razlaga Katarina Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) in dodaja, da je k sprejetju zakona pripomoglo tudi opozorilo Evropske komisije, da mora Slovenija organ zagovornika urediti bolje, kot je bil urejen doslej.

Prejel pisarni z vonjem po kemikalijah
Po sprejetju zakona je bil oktobra lani na mesto zagovornika imenovan Miha Lobnik, ki je od prejšnjega varuha prejel okoli 200 nerešenih zadev. A se je namesto z reševanjem zadev moral spopadati z vzpostavitvijo novega urada. Z letošnjim letom je urad sicer vzpostavljen, a možnosti za nemoteno delovanje nima.

"Zagovornik sploh nima na voljo ustreznih prostorov," opozarja Bervar Sternadova, saj so mu na ministrstvu za delo namenili dve pisarni, ki sta bili nekoč delavnici, v katerih je potekalo delo s kemikalijami. Vonj po kemikalijah, ki je v pisarnah ostal, pa onemogoča ljudem, da bi lahko dalj časa sedeli v pisarnah.

Težava je tudi s kadrovsko podhranjenostjo zagovornika. Trenutno je poleg Lobnika pri uradu zaposlena le ena pravnica, kar pa je premalo za delovanje. Razlog za podhranjenost pa je v sredstvih, ki jih ima zagovornik na voljo, saj mu je vlada kljub drugačnim obljubam po pomiritvi Evropske komisije odmerila samo 200 tisoč evrov letnega proračuna. "Ob tem velja poudariti, da ima Informacijski pooblaščenec 1,4 milijona evrov letnega proračuna," opozarja Bervar Sternadova.

Nerešene pobude se kopičijo
Medtem ko se zagovornik ukvarja z urejanjem lastnih delovnih razmer, pa se pobude kopičijo. Število nerešenih zadev tako narašča, nevladne organizacije pa so ostale brez učinkovitega organa, na katerega bi lahko napotile žrtve diskriminacije. Zato so se odločili za protestno vzpostavitev pisarne na prostem pred vladnim poslopjem. "Ideja je zorela nekaj časa, zdaj pa smo se odločili, da bo pisarna tu vsak četrtek, dokler vlada zagovorniku ne omogoči normalnega delovanja," je ob simbolnem odprtju pisarne poudarila Bervar Sternadova.

Med nevladnimi organizacijami, ki so se pobudi pridružili, je tudi Društvo SOS telefon, ki nudi pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. "Predvsem pogrešamo neko institucijo, na katero bi se naši uporabniki lahko obrnili v primerih diskriminacije," poudarja Katja Mato iz društva SOS telefon.

Žrtve diskriminacije brez ustrezne pomoči
Ob tem opozarja, da se v praksi pogosto srečujejo s primeri, ko so njihovi uporabniki deležni predsodkov in stereotipizacije tudi na področju nasilja. "Včasih se zgodi, da pri pristojnih organih niso deležni ustrezne obravnave oziroma jih preprosto odpravijo na podlagi predsodka." Matkova ob tem poudarja, da je problematično predvsem področje posilstva in vprašanja, kdaj gre za konsenzualen spolni odnos.

Zagovornik načela enakosti se protesta sicer ni udeležil, saj je bil službeno odsoten, a v nevladnih organizacijah ob tem opozarjajo, da so se za protest odločili brez posebnih usklajevanj z zagovornikom. Upajo pa, da bo protestna pisarna pred vlado spodbudila ministrstvo za finance k povišanju proračuna za delo zagovornika.

Vlada zagovorniku namenja dodatnih 50 tisoč evrov
Vlada je na seji sicer sklenila, da bo zagovorniku načela enakosti namenila dodatnih 50 tisoč evrov za najemnine in druge nepredvidene stroške. Lobnik je sicer že pred časom dejal, da obstoječih 200 tisoč evrov letnega proračuna zadošča za zaposlitev predstojnika, pravnice in še eno ali dve zaposlitvi, za nemoteno delo pa bi urad potreboval 25 ljudi.