Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsednik vlade Robert Golob je po ustanovitveni seji povedal, da je sektor energetike eden glavnih sektorjev, kjer je razogljičenje treba izvesti čim prej. "Slovenija dela na tem področju prve korake, prvi korak je bil ta, da se je sprejel zakon o hitrejšem umeščanju v prostor za obnovljive vire energije, predvsem sončne in vetrne energije. Naslednji korak pa je, da Slovenija kot jedrska država naredi tudi korak pri proučitvi možnosti, ali je lahko jedrska tehnologija z novimi objekti v Sloveniji tudi del rešitve," je dejal.

"Namen delovne skupine je v resnici zelo preprost: kako pripraviti vse podlage, tudi zakonske, zato da se bodo lahko prebivalke in prebivalci Slovenije kakovostno odločali o tem, ali podpremo gradnjo nove jedrske elektrarne. Že danes vemo, da bomo izvedli referendum o tem, vendar moramo imeti pripravljeno vse, kar je treba, da se lahko ljudje kakovostno in informirano odločijo o JEK-u 2," je dodal in opozoril, da se premalo zavedamo, da bi po obstoječi zakonodaji, po prvih projekcijah, ki so jih pripravili pri GEN-u energiji, lahko tak objekt zgradili šele leta 2049. "Ta podatek pove, da se na ta način takšnega projekta nima smisla lotevati," je poudaril Golob.

"Druga naloga delovne skupine je, kako na podlagi specialne zakonodaje, ki bo prilagojena za tako velik projekt, pospešiti gradnjo takšnega objekta, da bo ta gradnja ne samo hitrejša, ampak predvsem stroškovno učinkovitejša in objekt tudi ekonomičen," je še pojasnil premier in dodal, da naloga ni enostavna, tako da bo "velik del tega mandata delovna skupina morala trdo delati".

Zanimanje tujine za sodelovanje v projektu

"Koordinacija je nujna, da se pripravijo vse potrebne regulatorne podlage, da bo projekt izvedljiv in da se seveda pospeši. To so ključni cilji, ki jih bo poskušala doseči delovna skupina, v kateri sodeluje sedem ministrstev," je povedal vodja skupine Danijel Levičar, ki ga je vlada julija, za koordinacijo projekta, imenovala za posebnega državnega sekretarja v premierjevem kabinetu.

Levičar je povedal, da bi bil po oceni investitorja GEN energije JEK 2 priključen v omrežje leta 2038. "Kakor koli, to leto 2038 je zelo oddaljeno. Cilji delovne skupine in investitorja so bolj kratkoročni cilji, kako pripeljati projekt do končne naložbene odločitve, ki se pričakuje nekje leta 2027, 2028," je pojasnil.

"Govorili smo na začetku tudi o investitorjih iz tujine, kdo je zainteresiran, in o celotni vrednosti projekta, ki da bo presegel 10 milijard. Vmes so se spreminjale tudi zmogljivosti reaktorjev in govorilo se je, da bi naredili morda še bolj zmogljive reaktorje," je navedel in dodal, da interes za soinvestitorstvo izkazujejo sosednje države oz. njihovi proizvajalci električne energije, a trenutno po njegovih besedah še nismo v fazi, da bi izbirali soinvestitorje, tako da je trenutno to še vedno slovenski projekt. Šele ob koncu odločanja o investiciji bo znano, kolikšna bo njena vrednost in kdo bo pri njej sodeloval, je navedel.

NEK v Krškem. Foto: BoBo
NEK v Krškem. Foto: BoBo

Večje ambicije GEN energije

Predsednik vlade Golob je junija obiskal Krško, kjer je projektu izrazil politično podporo z besedami, da bo jedrska energija sčasoma edini zanesljivi vir energije v Evropi.

GEN energija je ob tem celo povečal ambicijo pri projektu in zdaj namesto prvotno predvidenega reaktorja z močjo do 1000 megavatov govori celo o možnosti 2400-megavatnega reaktorja ali dveh reaktorjev. V igri so ameriška, francoska in južnokorejska tehnologija, za sodelovanje pri naložbi naj bi se zanimali tudi domače gospodarstvo in vlagatelji iz tujine.

Nasprotovanje Avstrije

Kritike so ob napovedanih dejavnostih pričakovano spet prišle iz Avstrije, koroški deželni glavar Peter Kaiser je po poročanju Radia Slovenija napovedal tudi protest pri slovenskem političnem vrhu.

Ena od ovir, ki jih bo treba preskočiti na poti k izvedbi projekta, bi lahko tako bilo nasprotovanje Avstrije. To se je vnovič pokazalo konec tega tedna. Levičar je danes poudaril, da je z evropsko zakonodajo določeno, da vsaka članica EU-ja suvereno odloča o svoji energetski mešanici. Sloveniji, ki ima 40 let pozitivnih izkušenj pri rabi jedrske energije in veliko znanja na tem področju, nihče ne more preprečiti nadaljevanja jedrske zgodbe, je bil jasen.

Sosednje države bodo pozvane k sodelovanju pri postopkih umeščanja v prostor in presoji čezmejnih vplivov na okolje. Z Avstrijo ima Slovenija, ko gre za vprašanja jedrske energije, že izkušnje, a običajno se na strokovni ravni potem te zadeve po Levičarjevih besedah pozitivno razrešijo.

Vlada je sicer delovno skupino za JEK 2 imenovala v začetku septembra. Poleg sedmih ministrstev in uprave za jedrsko varnost v njej sodelujejo še GEN energija, Nuklearna elektrarna Krško in Eles.

Odločitev o gradnji JEK-a 2 čez leta