Sorodna novica Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo ambicioznejši NEPN: "Podnebni zlom se nam dogaja pred očmi"

V osnutku posodobljenega slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala konec junija, je cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov. To je po navedbah komisije precej nižje od 46-odstotnega deleža, kolikor znaša izračun na podlagi ustrezne evropske zakonodaje.

Osnutek slovenskega načrta ob tem za leto 2030 predvideva končno porabo energije v vrednosti 4,43 milijona ton ekvivalenta nafte, kar pa je več od cilja v skladu z zakonodajo EU-ja. Poraba bi lahko glede na izračun na podlagi evropske zakonodaje znašala 4,29 milijona ton ekvivalenta nafte, pojasnjujejo v Bruslju.

Je pa Slovenija bolj ambiciozna pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti. Gre za cestni promet, stavbe, kmetijstvo, odpadke in mala podjetja. V skladu z zakonodajo EU-ja bi morala Slovenija izpuste do leta 2030 zmanjšati za 27 odstotkov glede na leto 2005. Osnutek posodobljenega NEPN-ja pa predvideva zmanjšanje za 28–31 odstotkov.

Na komisiji ob tem opozarjajo, da slovenski načrt ne vključuje konkretnih ukrepov, s katerimi namerava Slovenija izpolniti cilje glede odvzema ogljikovega dioksida iz ozračja.

Med pozitivnimi elementi pa so poudarili vključitev ciljev glede deleža uporabe energije iz obnovljivih virov v industriji in v stavbah. Obenem so na področju energetske revščine pozdravili vključitev ocene položaja gospodinjstev, ki se spopadajo z energetsko revščino, in merljivega cilja za njeno zmanjšanje.

Slovenija je po mnenju Bruslja tudi na dobri poti k izpolnitvi obveznosti v okviru pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.

Evropska komisija je na podlagi ocene podala priporočila, ki naj jih Slovenija upošteva pri pripravi končnega posodobljenega NEPN-ja. Tega mora oddati do 30. junija 2024.