Dunaj javna stanovanja gradi že več kot sto let. Tam je od približno 900 tisoč domov nekaj manj kot 700 tisoč najemnih. Od tega jih je 220 tisoč v lasti mesta, preostala so v zasebnih rokah, precejšen delež imajo neprofitne organizacije. Povprečna najemnina za dvosobno stanovanje na Dunaju znaša 500 evrov, v Ljubljani 700.

"Ko bo javnih neprofitnih stanovanj dovolj," je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac odgovoril na vprašanje, kdaj bodo stanovanjske najemnine v Sloveniji enake dunajskim.

Maljevac še vedno vztraja, da bo država Slovenija do leta 2026 zgradila ali začela graditi pet tisoč javnih stanovanj: "Lani je bilo zgrajenih približno 900 stanovanj, nekaj več, letos se začne gradnja 1.100, prihodnje leto 1.800."

Sorodna novica Najemniška kriza: "Za polkletno stanovanje nas je bilo na ogled hkrati naročenih 20"

Slovenija je lani za ta projekt namenila 25 milijonov evrov, prav toliko bo vložila letos in prihodnje leto. "Letos bomo ravno po dunajskem modelu pripravili sistemski zakon, ki bo zagotovil tudi dolgoročno financiranje za stanovanjsko gradnjo," je pojasnil Maljevac.

Celje ima med slovenskimi mestnimi občinami največji delež javnih najemnih stanovanj, teh je več kot dva tisoč, kljub temu so potrebe še bistveno večje. "Pretekla evropska finančna perspektiva je bila tista, ki jo je mesto izkoristilo predvsem za gradnjo javnih najemnih stanovanj," je poudaril župan Celja Matija Kovač.

Številni opozarjajo, da je pri stanovanjski politiki treba upoštevati tudi lokalne posebnosti. Marsikatere dežele so namreč že skušale posnemati dunajski model, a niso bile najbolj uspešne.