Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru v Ljubljani ustanovljene visoke šole v času Ilirskih provinc (1809–1813). Zasnoval ga je botanik Franc Hladnik, ki je bil tudi prvi ravnatelj vrta. Prvotno je vrt meril 33 arov in je imel leta 1812 zasajenih že 766 domačih vrst rastlin.

Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze je vrt leta 1920 prišel pod njeno okrilje, kjer deluje še danes v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Po drugi vojni, leta 1946, je vrt v času vodstva Jožeta Lazarja, doživel povečanje na 2,35 ha in v letu 1955 dobil prvi rastlinjak. Zaradi širitve ceste se je površina vrta pozneje zmanjšala na 2 ha.

Z letom 1991 je bil obstoječi vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za enega najstarejših botaničnih vrtov v jugovzhodnem delu Evrope, v njem pa je danes zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.

Čeprav se je v 200-letni zgodovini vsake toliko časa pojavila zamisel za selitev vrta v park Tivoli, se to ni zgodilo. Kljub temu pa je simbolično v Tivoli prišel ob koncu leta 2009, ko je Mestna občina Ljubljana rastlinjak nekdanje mestne vrtnarije namenila rastlinam iz botaničnega vrta.

Leta 1302 so Flamci pri Kortrijku premagali Francoze.

Leta 1346 je Karel IV. postal sveti rimski cesar.

Leta 1382 je umrl francoski škof, matematik, astronom in fizik Nicole Oresme.

Leta 1451 je umrla Barbara Celjska, hči Hermana II. in soproga rimskega nemškega cesarja Sigismunda. Barbara Celjska se je rodila okoli leta 1387. S svojim delovanjem je zelo vplivala na politiko svojega moža.

Leta 1533 je papež izobčil angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1576 je Martin Frobisher priplul do Grenlandije.

Leta 1656 so prvi kvekerji prispeli v Severno Ameriko.

Leta 1657 se je rodil poznejši pruski kralj Friderik I.

Leta 1740 so bili Judi izgnani iz vzhodne Ukrajine.

Leta 1750 je požar uničil kanadsko mesto Halifax.

Leta 1754 se je rodil angleški zdravnik in književni cenzor Thomas Bowdler.

Leta 1767 se je rodil ameriški predsednik John Quincy Adams.

Leta 1776 je pomorščak James Cook odrinil na svojo tretjo pot.

Leta 1798 je bila ustanovljena mornarica ZDA.

Leta 1807 so v New Yorku splavili prvi parnik Clermont konstruktorja Roberta Fultona, s katerim je požel velik uspeh. Izvedel je pravo revolucijo v zgodovini prometnih sredstev in velja za izumitelja parnika.

Leta 1810 je bil ustanovljen botanični vrt v Ljubljani.

Leta 1857 se je rodil francoski psiholog Alfred Binet.

Leta 1871 se je rodil pobudnik in voditelj hrvaškega kmečkega gibanja Stjepan Radić. Že leta 1895 je vodil zagrebške študente. Po prvi svetovni vojni se je bojeval proti velikosrbskemu centralizmu in postal naposled žrtev atentata v beograjski skupščini leta 1928.

Leta 1893 je Japonec Kokiči Mikimoto pridelal prvi gojeni biser.

Leta 1897 se je Salomon Andrée odpravil na severni tečaj z balonom, a se mu je poskus leta ponesrečil.

Leta 1906 je francosko vrhovno sodišče oprostilo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfussa. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanski krivec major Marie Chales Esterhazy je bil izsleden leta 1896. Dreyfuss je Francijo pripeljal v hudo notranjepolitično krizo, ki je oživila protisemitizem.

Leta 1909 je umrl kanadsko-ameriški astronom in ekonomist Simon Newcomb.

Leta 1919 so na Nizozemskem izglasovali osemurni delovnik s prostimi nedeljami.

Leta 1921 je bilo sklenjeno premirje v irski vojni za neodvisnost.

Leta 1934 se je rodil italijanski modni oblikovalec Giorgio Armani, ki je ustanovil modno hišo Armani. Znamka je danes znana predvsem po čistih linijah, ki jih imajo radi tudi številni zvezdniki.

Leta 1940 je bil tudi uradno potrjen vichyjski režim v Franciji.

Leta 1943 se je začel nemški protinapad na Siciliji.

Leta 1955 se je na ameriških dolarjih pojavil napis In God we trust (Verjamemo v boga oz. Zaupamo bogu).

Leta 1959 se je v Perth Amboyu, ameriški zvezni državi New Jersey, rodil kitarist in član skupine Bon Jovi Richie Sambora, s polnim imenom Richard Stephen Sambora.

Leta 1960 je Francija priznala neodvisnost držav Dahomej (danes Benin), Gornja Volta (danes Burkina Faso) in Niger.

Leta 1971 je Čile nacionaliziral rudnike bakra.

Leta 1973 je ob strmoglavljenju brazilskega boeinga 707 pri pristajanju na pariškem letališču umrlo 122 ljudi.

Leta 1975 so kitajski arheologi odkrili grobnico s 6.000 glinenimi kipi bojevnikov iz leta 221 pr. n. št.

Leta 1977 je ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši posmrtno prejel medaljo svobode.

Leta 1977 se je rodil Gorazd Škof, ki je po odhodu slovitega Dejana Perića odlično zapolnil vrzel na mestu vratarja rokometašev Celja Pivovarne Laško.

Leta 1978 je ob eksploziji plina v španski Tarragoni umrlo 200 ljudi.

Leta 1979 se je Skylab vrnil na Zemljo.

Leta 1982 je Italija tretjič postala svetovni prvak v nogometu. V finalni tekmi je v Madridu s 3:1 premagala ZR Nemčijo.

Leta 1987 je število Zemljanov po štetjih Organizacije združenih narodov preseglo pet milijard. Petmilijardi Zemljan naj bi se bil rodil v Zagrebu.

Leta 1991 je v Džedi (Savdska Arabija) ob strmoglavljenju nigerijskega DC-8 pri letališču umrlo 261 ljudi.

Leta 1991 so na Havajih opazovali popolni sončni mrk.

Leta 1995 sta ZDA in Vietnam vzpostavila polne diplomatske odnose.

Leta 1995 so srbske enote zasedle Srebrenico in pobile večino prebivalcev.

Leta 2006 je v indijski finančni prestolnici Bombaj na potniških vlakih in železniških postajah odjeknilo sedem eksplozij. Umrlo je 209 ljudi. Teroristične napade naj bi izvedli pakistanski islamski skrajneži.

Leta 2010 je španska nogometna reprezentanca v finalu svetovnega prvenstva v republiki Južna Afrika v Johannesburgu po podaljšku premagala Nizozemsko z 1:0. Edini gol na tekmi je dosegel Andres Iniesta v 116. minuti.

Leta 2012 so ameriški astronomi z vesoljskim teleskopom Hubble odkrili peto luno okrog pritlikavega planeta Pluton.