"Industrija, ki ustvarja visoko dodano vrednost in krepi izvozne možnosti, se je znašla v položaju, ki ogroža večino od okoli 3.000 delovnih mest," so zatrdili. Sicer ne nasprotujejo znižanju podpor, saj so ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovali vrsto predlogov, ki so prav tako vključevali dodatno znižanje, vendar na podlagi izračunov, ki temeljijo na dejanskem stanju na domačem trgu. A glede tega pogrešajo dialog z vlado.

Se bo gradilo le še velike elektrarne?
Ključni predlog združenja se je nanašal na spremembo velikostnih razredov fotovoltaičnih naprav, od katerih je odvisna višina podpor. "Trenutni velikostni razredi imajo prevelik razpon in so neprimerljivi z velikostnimi razredi v drugih državah," so pojasnili in poudarili, da majhne elektrarne niso donosne, velike pa imajo previsoke donose.

Podpredsednik združenja Robert Otorepec je poudaril, da so v sedanjih razmerah v Sloveniji dobičkonosne samo velike sončne elektrarne, za katere pa imajo zadosti sredstev le tuji investitorji, ki s seboj pripeljejo tudi svoje izvajalce in potrebno infrastrukturo.

Male sončne elektrarne do 20 kilovatov po besedah Otorepca sploh ne bodo več prinašale dobička, saj bo s tako drastičnim znižanjem podpor donosnost negativna. Opozoril je tudi, da so stroški za dokumentacijo pri nas enaki za malo sončno elektrarno, ki se jo namesti doma, ali pa za veliko, milijon evrov vredno elektrarno.

Bojijo se preklica investicij
Dodatno pa zaradi sprejete uredbe združenje pričakuje zastoj na področju fotovoltaike, saj bodo investitorji odstopali od že zastavljenih načrtov. "Uredbo smo kopirali iz Nemčije, kjer pa je bila zavrnjena in je v javni obravnavi," je opozoril še en član upravnega odbora združenja Marko Femc in dodal, da je cilj, da bi fotovoltaika postala vir elektrike, oblasti pa se vedejo, kot da je ne želijo.