Največji in najbolj uničujoč požar v naravi v zgodovini samostojne Slovenije je na goriškem Krasu lani divjal med 15. in 31. julijem, 1. avgusta pa so preklicali državni načrt, na podlagi katerega so na Kras napotili gasilce iz celotne države. Požar je po oceni državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah povzročil za 26,88 milijona evrov škode na stvareh. Največja je bila škoda v gozdovih, saj je požar uničil za več kot 2900 hektarjev gozdnih površin.

V najobsežnejši in najzahtevnejši intervenciji se je z ognjem borilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 317 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, okoli 700 gozdarjev, 565 policistov in 369 pripadnikov enot Rdečega križa.

V aktivnostih ob požaru je sodelovalo tudi 255 zaposlenih na upravi za zaščito in reševanje, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 73 članov ekip nujne medicinske pomoči, 40 radioamaterjev in še okoli 230 zaposlenih občinskih uslužbencev in drugih. Iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč pa so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.

Ob ognjeni stihiji pred letom dni so se sicer odprla tudi nekatera vprašanja. Veliko težavo je predstavljalo dejstvo, da Slovenija ni imela lastnih letal za gašenje in je bila pri tem odvisna od pomoči iz drugih držav. Pri gašenju so sicer sodelovali helikopterji Policije in Slovenske vojske. Obrambno ministrstvo je zato že lansko jesen napovedalo nakup letal in helikopterjev za gašenje iz zraka, aprila letos pa podpisalo pogodbo za nakup štirih letal.

Prvi dve dvosedežni letali air tractor sta v državo že prispeli, vendar še nista vpisani v register zrakoplovov agencije za civilno letalstvo. Še dve letali pa bosta po napovedih ministrstva za obrambo na voljo leta 2024. Ob podpisu pogodbe so napovedali, da bo vsako od letal lahko prevažalo več kot 3000 litrov vode.

Precej težav pri gašenju je povzročalo tudi pomanjkanje hidrantov in zastarelo vodovodno omrežje. Prizadete občine so se zdaj lotile njegove posodobitve. V občini Renče - Vogrsko že postavljajo nove hidrante, je za Radio Slovenija poročala Nataša Uršič. Rekonstrukcija vodovodnega omrežja v občini poteka od pomladi, povezala pa bo kraje od Renč do predelov pod kraškim pobočjem, ki so ob požarih najbolj na udaru, razlaga župan Tarik Žigon: "Požar nas je naučil, da smo zdaj več hidrantnih mest postavili na ta ključna mesta. Z gasilci in upravljavcem, družbo Vodovod in kanalizacija, smo povečali cevi, zato da imamo oskrbo s pitno vodo oz. vodo, ki bo pozneje služila za gašenje na predelu kraškega pobočja."

Skupaj z državo bi v Vipavi radi uredili tudi dve uradni točki za pristajanje helikopterjev: "Da se dodatno čisti, morebiti postavi plavajoča boja, da je stalna, zato da iz zraka vidijo, kje je treba zajemati vodo. Gašenje iz zraka je bilo odvisno od pilota, sam je ocenil, kje bo zajel, kje je varno … Da se to zabeleži, naredijo zemljevidi, kje so te točke, bo lažje in hitreje za gašenje požarov," razlaga Žigon.

V občini Miren - Kostanjevica pa so zasnovali novo, skoraj 20 kilometrov dolgo traso vodovoda s 15 novimi hidrantnimi mesti, je za Radio Slovenija poročala Karin Zorn Čebokli. Župan Mauricij Humar je pojasnil: "S 14 novimi hidranti, iz katerih bi lahko pri morebitnem požaru vodo polnili tako v gasilska vozila kot tudi bazene, ki služijo za helikopterje." Računajo na pomoč države, saj občina sama ne bo zmogla investicije, ki po grobih izračunih znaša osem milijonov evrov.

S požarom na Krasu so se sicer ukvarjali tudi novogoriški kriminalisti. Ker je na širšem območju po 15. juliju zagorelo več požarov, je obstajal sum, da je bil ogenj podtaknjen, a so policisti v preiskavi ugotovili, da ni šlo za namerni požig.

Obvladovanje lanskega silovitega požara na Krasu pa je bilo zelo zahtevno tudi zato, ker je na požarišču veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Gasilce so tako poleg ognjenih zubljev ogrožale tudi eksplozije. Po požaru so s pogorelega območja doslej odstranili že več kot deset ton ubojnih sredstev. Kot je za Radio Slovenija povedal poveljnik Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič, bodo gasilci zdaj varnejši: "Na teh 190 tisoč metrih, ki smo jih pregledali z detektorji, je zdaj varnejše, lažje bo določati meje, do kod lahko gasilci gredo. A še veliko jih ostaja."

Zdaj na Krasu poteka čiščenje in pogozdovanje. Prvi so za obnovo na vrsti najbolj poškodovani deli borovih gozdov. Decembra so začeli izvajati prve sanitarne sečnje in trenutno so na polovici predvidenega poseka. Poteka tudi pogozdovanje; posadili so za 14 hektarjev sadik toploljubnih hrastov in posejali tono in 200 kilogramov semen. Za obnovo je predvidenih slabih 100 hektarjev površin, večji del pogorelega gozda pa bodo prepustili samoobnovi.