Krivec naj bi bile po mnenju znanstvenikov podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek.

Led na Arktiki se taja poleti, pozimi pa se začne njegova količina ponovno večati. Po navedbah znanstvenikov se je količina ledu sicer začela spet povečevati v ponedeljek.

Nazadnje so rekordno nizek obseg ledu na Arktiki namerili leta 2007, in sicer 4,17 milijona kvadratnih kilometrov. Med letoma 1979 in 2000 je bila ta površina povprečno 7,5 milijona kvadratnih kilometrov. V zadnjih letih se je tako stajalo več kot polovica arktičnega ledu.

Oceanograf Wieslaw Maslowski je ob tem v sredo v New Yorku pojasnil, da se je v obdobju od leta 1979, ko so začeli s pomočjo satelitov meriti obseg ledu, pa do letošnjega leta obseg morskega ledu na Arktiki zmanjšal za 13 odstotkov na desetletje, med letoma 1979 in 2000 pa samo za šest odstotkov.
"Če se bo tako nadaljevalo, bo svet do konca tega desetletja ostal brez morskega ledu," je posvaril Maslowski.

Nas čakajo hladnejše zime?
Člani strokovne mreže KlimaCampus so v sredo v Hamburgu opozorili, da bi lahko Evropo zaradi tajanja ledu zajele izjemno hladne zime. Klimatologi ob tem opozarjajo, da bi izginotje ledu lahko pospešilo izmenjavo toplote med oceani in atmosfero, to pa lahko povzroči silovit veter, ta pa izredno hladne in zasnežene zime v Evropi.

V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so prav tako opozorili, da se lahko kmalu zgodi, da bo severni pol poleti v celoti brez ledu. Vodja Greenpeacea Kumi Naidoo je kljub temu izrazil upanje, da "bodo prihodnje generacije ta dan poznale kot preobrat, ko je nastal nov duh globalnega sodelovanja za soočenje s temi velikimi izzivi".