Zavod za varstvo narave se je v okviru obsežnejšega projekta, ki sicer raziskuje odnose med čebelami in invazivnimi rastlinam, lotil iskanja najboljšega načina uničenja te rastline. Na Bledu so sicer že preteklo leto odstranjevali omenjeno rastlino, a se ta še vedno razrašča.

Da bi jo povsem izkoreninili, bi morali uničiti tudi zelo dolge korenine, a pravega, učinkovitega načina za to vsaj za zdaj ni. Invazivne rastline, poleg japonskega dresnika so to še nedotika in kanadska ter zlata rozga, v Sloveniji rastejo že več desetletij, vendar se šele zdaj začenja iskanje ustrezne metode njihovega odstranjevanja in preprečevanje širjenja.

Kriva so tudi gradbena podjetja
Japonski dresnik se najpogosteje širi ob rekah, ki ga odnašajo in nižje znova zasejejo. Pogosto ga širijo tudi gradbena podjetja, ki zajemajo zemljo, v kateri so korenine dresnika, in jo uporabljajo za urejanje prostora na drugem območju, kjer se potem zaraste dresnik, je opozorila naravovarstvena svetovalka s kranjske območne enote zavoda za varstvo narave Sara Strajnar.

Ključno je ozaveščanje
Pojasnila je, da poskušajo ozavestiti gradbena podjetja, da morajo pri prenosu zemlje paziti, da v njej ni korenin dresnika. Ker podjetja nimajo na voljo metode, s katero bi lahko preverila, ali je v zemlji dresnik, bodo v prihodnje razmislili, kako bi s skupnimi močmi preprečili razraščanje te rastline.

Trenutno jo poskušajo odstraniti z območij, kjer že raste - na Gorenjskem so to poleg bližine Blejskega jezera, še kanjon reke Kokre in vpadnice ob Kranju. V tokratni akciji so na zaščitenem območju mokrišča Rečica pri vasi Poljšica s pomočjo dijakov Biotehniškega centra v Naklem izpulili zunanji del dresnika, Društvo za varstvo okolja Bled pa bo v vegetacijski sezoni na vsakih sedem dni območje pokosilo.