Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Lastniki zemljišč zato pristojnim sporočajo, naj odpravijo omejitve, ki jih že desetletja ovirajo pri urejanju okolja.

Med kmeti v Medje vasi je Sidonja Radetič ena od tistih, ki je zaradi požara utrpela največ škode. Pogorela sta ji dva od desetih hektarjev pašnikov in gozda. Če nas birokracija ne bi tako dušila, bi bilo drugače, je prepričana. "Mi na to opozarjamo deželo – tudi kot organizacija Kmečka zveza – že odkar pomnim, 20 let. A nič se ne premika, to so besede, ki gredo v zrak," je izjavila Sidonja Radetič.

Velik del italijanskega Krasa sodi pod zaščito Nature 2000, kar močno omejuje kakršen koli poseg v okolje. "Zorati zemljo in narediti njivo, že to je težava. Da se ne govori o postavitvi enega vinograda."

Ogromno dokumentacije je treba pridobiti tudi za posek gozdov ali urejanje okolice, ki jo v deželi nadzoruje gozdna policija.

Protipožarne in gozdne poti so tako zaraščene, da so krajani v najhujši uri pretekli teden morali gasilcem s poseko pomagati do požarišč. Ponekod so poti ostale nedostopne. Takoj je treba ukrepati, so odločni v Medjevasi. "To je treba sistemsko urediti. Se pravi, z določenim financiranjem, da se to dela vsaki dve leti, ne pa na deset, petnajst oziroma ko se zgodijo take katastrofe," je izjavil predstavnik vaške skupnosti Igor Tomasetig.

V Lokalni akcijski skupini Kras menijo, da bi lahko rešitev predstavljali čezmejni evropski projekti. Pred tremi leti so za preureditev 60 hektarjev zaraščene kraške gmajne v pašnike prejeli 500 tisoč evrov. "Paša je tista, ki nas lahko reši in boljše zavaruje pred požari, ta projekt lahko razširimo na celoten Kras," je pozval David Piciga iz Lokalne akcijske skupine Kras.

Medtem je deželni parlament predlog slovenskega deželnega poslanca Marka Pisanija, naj v rebalansu sredstva za preventivne ukrepe protipožarne varnosti takoj povišajo na milijon evrov, v sredo zavrnil.

K požaru prispevala zaraščenost