Ker je bolezen že nekaj časa na Madžarskem, Češkem, Poljskem, v Italiji, Romuniji, Ukrajini in Moldaviji ter baltskih državah, obstaja vse večja možnost vnosa in širjenja bolezni tudi v Sloveniji. "Trenutno je največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oz. okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki in turisti (domači in tuji). Veliko tveganje predstavljajo tudi lovci, ki se vračajo z lova iz držav, kjer se je bolezen že pojavila," so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Z ostanki hrane ni dovoljeno krmiti živali
Virus afriške prašičje kuge je zelo odporen in se ne prenaša le s svežim mesom. Nevarno je tudi okuženo zmrznjeno, soljeno ali prekajeno meso ter mesni izdelki, kot so klobase, salame in sušene mesnine, ki lahko še dolgo časa ostanejo potencialni vir okužbe za domače in divje prašiče. Zato na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da je ostanke hrane vedno treba odvreči v za to namenjene pokrite zabojnike in z njimi ni dovoljeno krmiti živali.

Pogin med prašiči je lahko do 100-odstoten
Za afriško prašičjo kugo, ki se na človeka ne prenaša, ni cepiva, pogin med prašiči pa je lahko tudi 100-odstoten. Bolezen včasih poteka zelo hitro, z nenadnim poginom brez kliničnih znakov, lahko pa se pojavijo znaki, kot so povišana telesna temperatura (od 40,5 do 42 stopinj Celzija), rdečina po vršičkih ušes, repu, spodnjih delih okončin ter po delih prsi in trebuha. Med simptomi so lahko tudi zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska, izcedek iz oči ter abortusi. Do pogina običajno pride v šestih do trinajstih dneh.
Preventivni ukrepi
"Za bolezen je značilno, da se hitro širi v populaciji divjih prašičev, najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečitev prenosa na domače prašiče pa je, da imetniki živali dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (razkuževalne bariere pred vhodi v hleve, uporaba zaščitne obleke, obutve, umivanje in razkuževanje rok, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči, nakup živali iz preverjenih rej itd.)," so poudarili na upravi.
Uprava je slovenskim rejcem oziroma približno 45.000 kmetijskim gospodarstvom že poslala informativno gradivo z osnovnimi informacijami o bolezni in preventivnih ukrepih. Prevoznikom, potnikom in turistom na avtocestnih počivališčih pa delijo letake z informacijami. Plakate in letake so poslali tudi na bencinske servise na avtocestah in v turistične kampe.

Posebno pozornost ozaveščanju javnosti pred to nevarno boleznijo so namenili tudi na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Eden od ukrepov je tudi ta, da prašičev niso vključili na sejemsko razstavo živali, saj se je treba izogniti vsakemu morebitnemu tveganju.

Razširjenost afriške prašičje kuge po Evropi
V EU-ju je bilo letos do 26. avgusta odkritih 987 primerov bolezni pri domačih prašičih in 3843 primerov pri divjih. Največ primerov pri domačih prašičih je bilo v Romuniji (755), sledijo Poljska (103), Ukrajina (69) in Litva (47), medtem ko so imeli v Latviji 10 primerov in Italiji tri primere afriške prašičje kuge. Na Madžarskem in Češkem so bolezen za zdaj zaznali le pri divjih prašičih.

Bolezen so na ravni EU-ja lani odkrili pri 265 domačih prašičih in 3988 divjih prašičih. Uprava za varno hrano kot pristojni nadzorni organ skrbi za spremljanje zdravja živali pri nas, lani so na afriško prašičjo kugo testirali 305 živali, vsi so bili negativni. V Sloveniji je sicer približno 275.000 domačih prašičev.