Primer ni osamljen. Po razkritju kupov azbestnih odpadkov v opuščeni koprski tovarni Inde pred slabim mesecem se azbestna opozorila iz Slovenije kar kopičijo. "Lahko le opazujemo, kako objekt z leti razpada in prijavljamo inšpekciji, da je objekt resna grožnja okolici, več od tega ne moremo narediti," pravi stanovalec Bežigrada Andrej Kumerdej.
Azbestni tudi nekdanji sedež inšpektorata
Sosednja hiša, ki je lastnik že več let ni obiskal, ni edina azbestna grožnja v soseščini. Nedaleč so nekdanji prostori inšpektoratov - tudi okoljskega - kriti z azbestnimi ploščami, in podobno nevaren železničarski muzej. "Tu je praktično cel azbestni raj za Bežigradom, med Šiško in Parmovo," pravi Kumerdej.
TARČA: Azbestni smrtni krog
Z azbestom povezane bolezni v Sloveniji še zdaleč niso stvar preteklosti, ozkih industrijskih pasov ali majhnih skupin ljudi. Lažen občutek varnosti so presekali podatki o naraščanju števila obolelih, celo med tistimi, ki sploh niso vedeli, da so bili v stiku z rakotvornimi azbestnimi vlakni. Zakaj nimamo evidence azbestnih žarišč in objektov, zakaj pristojni s prstom kažejo na neodgovorne posameznike, ne pa na sistemske luknje. V Tarči z Jasno Krljić Vreg.
Po njegovih besedah 52 inšpektorjev redno nadzoruje, kako odgovorno Slovenci ravnamo z azbestom. Podatka, koliko dotrajanih azbestnih streh in stavb z najnevarnejšim, šibko vezanim azbestom ogroža prebivalce, nimajo. Ampak azbest, kot so zapisali v načrt dela, tudi ni njihova glavna prioriteta.
Dokler nevaren strešnik ne pade, ne morejo ukrepati
Gradbeni inšpektor, ki si je lani februarja ogledal objekt v Kopru, je tako ocenil, da posebnosti, ki bi zanimale inšpektorje za okolje, ni. Po pojasnilih okoljskega ministrstva je bil azbest takrat še del strehe. "V takem primeru nimamo nobene podlage za ukrepanje. Namreč, dokler je azbestna kritina na strehi, še ni odpadek," pojasnjuje Vladimir Kaiser.
Večinoma se tako ukvarjajo z azbestnimi odpadki, ki končajo v naravi. Toda svojega popisa divjih odlagališč nimajo. Že pred leti so jim roko ponudili Ekologi brez meja, ki so po odmevnih akcijah Očistimo Slovenijo vzpostavili register tovrstnih odlagališč. Na voljo je vsem, občine denimo se odzivajo različno, nekatere so se čiščenja lotile zelo dejavno, pripoveduje predstavnik Ekologov brez meja Jaka Kranjc.
Odvoz na odlagališče je treba plačati
Azbestne nevarnosti se ljudje vse bolj zavedajo, je prepričana direktorica Komunale Vrhnika Brigita Šen Kerže. "Ozaveščanje je na visoki ravni, ljudje se zavedajo te problematike in zato odpadke tudi pripeljejo nam v zbirni center," pove direktorica komunale treh občine, ki se lahko pohvalijo z najboljšo predelavo odpadkov v Sloveniji.
Vendar morajo občani za oddajanje azbesta plačati. Cene so visoke, priznava direktorica Komunale, a pojasnjuje, da občine, ki prevzemajo azbest brezplačno, ta strošek pač skrijejo v ceno odvoza ostalih odpadkov. Na Vrhniki vas bo tona prevzema neovitega azbesta stala z davkom 290 evrov. Pri povprečni strehi 100 kvadratnih metrov to pomeni približno tono in pol do dve toni ali 500 evrov samo za oddajo materiala v zbirnem centru. Kljub temu vsaj v treh občinah, ki jih pokriva vrhniška komunala, novih črnih odlagališč s salonitno kritino ni.
Ne samo salonitke, azbest je povsod v stavbah
Medtem ko vsi vemo za nevarne "salonitke", pa ostaja azbest prikrit povsod drugje: v stropih, stenah, ceveh, izolaciji, pečeh in celo v talnih oblogah, po kakršnih še danes hodimo, opozarja Metoda Dodič Fikfak z inštituta za medicino dela. Po njihovih podatkih število obolelih za meziteliomom, to je rakom, ki je neposredno povezan z azbestom, strmo narašča, epidemija pa verjetno šele prihaja. Žarišča obolevnosti so na Goriškem, zaradi Salonita Anhovo, na Obali, zaradi ladjedelništva, v Mariboru, zaradi nekdanjih industrijskih gigantov, in Ljubljani, zaradi centralnih delavnic Slovenskih železnic.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje