Peroralno cepljenje lisic proti steklini je edina učinkovita metoda zatiranja stekline pri divjih živalih, pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V vabi je v zunanjem ovoju iz ribje moke in kokosovega masla skrita kapsula s cepivom. Z njim zaščitijo populacijo lisic v slovenskih gozdovih, ki je glavni rezervoar stekline, ter tako preprečujejo širjenje bolezni in prispevajo k njenemu postopnemu izkoreninjenju.

V vsaki akciji se položi 380.000 vab, pri čemer položijo od 22 do 26 vab na kvadratni kilometer. Pomembno je, da se vab ne dotikate, če nanje naletite v naravi. Če pa vam kakšna pristane na dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali odnesite na najbližjo veterinarsko postajo, opozarjajo na upravi.

Po svetu za steklino umirajo predvsem otroci
Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz – bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi. Povzročajo jo virusi Lyssa in lahko prizadene vse sesalce, vključno z ljudmi. Bolezen se prenaša z okuženo slino – z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi prek poškodovane kože in sluznic. Inkubacijska doba je zelo različna, večinoma traja od dva do tri mesece. Za steklino vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. Največ ljudi umre v Aziji in Afriki, gre pa večinoma za posledice ugriza okuženega psa.

V Sloveniji so z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini po drugi svetovni vojni izkoreninili mestno obliko stekline, ki jo prenašajo psi. Cepljenje psov proti steklini ostaja obvezno, saj je zaščitno cepljenje najučinkovitejši ukrep v boju zoper steklino. Prav tako so pri nas uspešno izkoreninili silvatično (gozdno) obliko stekline, ki jo prenašajo predvsem lisice, in ki predstavlja tveganje za prenos tako na ljudi kot na domače živali. Peroralno cepljenje lisic proti steklini so namreč uvedli že konec 80. let.

Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin