Interventni zakon, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva, da bo ministrstvo za okolje in prostor izbralo izvajalce, ki bodo nakopičeno odpadno embalažo in sveče odpeljali in obdelali, ter pokrilo stroške. Predlog določa tudi ceno odvoza in obdelave, in sicer za embalažo do 120 evrov na tono, za sveče pa do 200 evrov na tono.
Država bo lahko glede na predlog zakona vlagala regresne zahtevke za povrnitev teh stroškov od družb za ravnanje z odpadno embalažo oz. nosilcev skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi svečami, ki v preteklosti niso izpolnili svojih obveznosti. Zakonodajnopravna služba DZ-ja ima sicer v povezavi s tem pomisleke, a minister za okolje in prostor Jure Leben vztraja, da mora država z denarjem davkoplačevalcev ravnati odgovorno in vsaj poskušati denar izterjati nazaj.
- Petek
- Ponedeljek
Zakonodajnopravni službi se zdi ustavno sporna tudi nova predvidena obveznost družb, da bodo morale prevzemati vse količine odpadne embalaže, tudi tiste, za katere nimajo pogodb. Ena izmed sprememb namreč prihaja 1. junija 2019, ko bodo morala podjetja začeti prevzemati vso embalažo, ki je na trgu, ne le tiste, ki jo dajo na trg proizvajalci, ki je proizvedejo več kot 15 ton na leto, je napovedal Leben.
V razpravi je bil zakon deležen tudi nekaterih popravkov, vključno z omejitvijo njegove veljave do konca leta 2019, ki ga je vložila koalicija. SDS je pa želel z amandmajem določiti še 30-dnevni rok za prevzem in obdelavo odpadkov, a je Leben ob tem dejal, da to ni izvedljivo, saj bi se s tem odmaknili od predpisov, ki veljajo za javna naročila.
Interventnemu zakonu napovedana šibka podpora
Koalicijske poslanske skupine so interventnemu zakonu napovedale podporo. Pri tem so poslanci večinoma poudarjali nujnost takojšnjega odvoza embalaže, obenem pa pozivali k trajni ureditvi področja ravnanja z odpadki. V SMC-ju in DeSUS-u so ob tem pozdravili napoved Lebna, da bo sredi prihodnjega leta začela veljati sprememba, po kateri bodo zavezanci za plačevanje embalažnine vsa podjetja, ne le tista, ki dajo na trg več kot 15 ton odpadne embalaže.
V Levici interventnemu zakonu ne nasprotujejo, a ga tudi ne podpirajo. Kot je napovedala Nataša Sukič: "Sistem je slab in nevzdržen. Odvoz in obdelava odpadkov sta službi, ki bi se morali izvajati neprofitno od podjetij v javni lasti, ki bi bila pod neposrednim nadzorom države ali občin. Zakon ničesar od tega ne vzpostavlja." Ocenila je še, da je člen zakona, v skladu s katerim naj bi država izterjala stroške odvoza od zasebnih družb, "milo rečeno farsa".
V NSi-ju so, kot je napovedal Aleksander Reberšek, kljub več pomislekom – ti se nanašajo tudi na izterjavo stroškov od družb za ravnanje z odpadki, ki pa po oceni NSi-ja niso odgovorne za neustrezno urejeno zakonodajo – zakon "večinsko podprli". A "le zato, ker gre za interventni zakon in reševanje akutnega problema". V SDS-u pa so podporo zakonu pogojevali s sprejemom njihovega amandmaja. Zvonko Černač iz SDS-a je med drugim opozarjal, da gre za interventni zakon, "da govorimo o nevarnostih razmnoževanja glodavcev in pronicanja nevarnih snovi v vodo". "Hkrati pa vemo, kako v Sloveniji deluje sistem javnega naročanja in kako dolgo trajajo postopki," je posvaril.
Sveženj treh NSi-jevih zakonov
Poslanci so obravnavali tudi predloge treh zakonov, ki jih je v postopek vložil NSi, in sicer zakon o gospodinjskem dodatku, novelo zakona o družinskih prejemkih in spremembo zakona o vrtcih. S predlogi v NSi-ju želijo izboljšati položaj starejših žensk in družin. S predlogom zakona o gospodinjskem dodatku želijo v NSi-ju po besedah Ive Dimic odpraviti neenakosti in izboljšati socialni položaj žensk, starejših od 65 let, ki sodijo v eno socialno najbolj ogroženih družbenih skupin. Po predlogu bi tako tiste, katerih pokojnina je manjša od 500 evrov, dobile še 100 evrov gospodinjskega dodatka.
Izboljšanju demografske slike je namenjen tudi predlog spremembe zakona o vrtcih, s katerim v NSi-ju predlagajo ponovno uvedbo nižje cene vrtca za prvega otroka in brezplačen vrtec za drugega ter vse naslednje otroke. Vlada se sicer strinja, da je na področju demografije potrebno ukrepanje, vendar pa je treba po njenem ukrepe izvajati bolj koordinirano in celovito, zato predloga ne podpira.
Podobno so danes ocenjevali v poslanskih skupinah vladne koalicije in Levice. "Raziskave so pokazale, da je splošna značilnost demografskih pojavov, da spremembe v pozitivno smer potekajo zelo počasi. Zato morajo biti ukrepi zelo premišljeni in načrtovani dolgoročno," je dejala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ). Iz podobnih razlogov obeh predlogov ne podpirajo v SMC-ju. "Podpiramo prizadevanja za izboljšanje demografskega položaja, a je treba tudi vedeti, da stabilne finance predstavljajo glavni temelj delovanja države. Proračun ni vreča brez dna," je nasprotovanje predlogom NSi-ja utemeljil Jurij Lep (DeSUS). Marko Koprivc (SD) je dodal, da v NSi-ju tudi niso povedali, kako zagotoviti dodatne finančne vire za njihove zakonske predloge.
V Levici predloga novele zakona o družinskih prejemkih ne bodo podprli, ker ocenjujejo, da predlogi ne bodo dosegli želenega cilja, v SAB-u pa, ker ocenjujejo, da se je vlada razbremenitve družin že lotila. "Z novim letom bodo namreč sproščeni nekateri varčevalni ukrepi na tem področju," je povedal Vojko Starović. V Levici in SAB-u mnenja glede spremembe zakona o vrtcih niso predstavili. V SDS-u pa oba predloga podpirajo. Suzana Lep Šimenko je opozorila, da se starost mater, ko dobijo prvega otroka, povišuje, hkrati pa upada število otrok. "Zato je prav, da spodbujamo ustvarjanje družin in rojstvo otrok," je dejala.
V SNS-u mnenja o predlaganih zakonih, o katerih bo DZ glasoval v sredo, niso predstavili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje