Ob vse večjih težavah, da bi jih izvozili, se kot rešitev ponuja sosežig. Odpadke bi porabili pri proizvodnji elektrike in toplote v termoelektrarni Šoštanj, kjer trenutno čakajo presojo vplivov na okolje, začeli pa bi konec prihodnjega leta. Številna vprašanja pa ostajajo odprta.

Odpadki, tisti neuporabni, ki jih ne želi nihče, se kopičijo, država in komunale se jih želijo znebiti. Težava je predvsem lahka frakcija, ki nastane po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in nereciklabilne embalaže.

Najpreprosteje bi bilo sosežig uvesti po celjskem zgledu v že obstoječem objektu, v katerega bi odpadke iz vse Slovenije vozili po enotni ceni. A neznank je še precej, tudi kaj se bo kurilo in kje, neuradno se omenja tudi Tešev blok 5, in ali bo potrebna nova investicija. Slišati je tudi mnenja, da bi bilo bolje imeti več razpršenih objektov, pa tudi, da enega primernega že imamo.

Na to je opozoril denimo župan Hrastnika Marko Funkl: "Mi imamo sežigalnico v Anhovem, ki ima okoljevarstveno dovoljenje in kuri italijanske odpadke. Slovensko ministrstvo pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ne posveča kakšne hude pozornosti takšni stvari."

Okoljevarstvene organizacije sežigalnici nasprotujejo. Po besedah Barbare Kvac iz društva Focus je treba ugotoviti, kolikšni bodo dodatni stroški, upoštevati odziv lokalne skupnosti in seveda vpliv na okolje, v preteklosti pa se je pokazal predvsem pomanjkljiv nadzor izpustov.

"To se je recimo dobro pokazalo v primeru Lafarge in ta primer je podlaga za resno zaskrbljenost pri spremljanju prihodnjih projektov," opozarja Kvačeva.

Treba pa bo tudi odgovoriti na vprašanje, kako bomo preprečili, da bi projekt sosežiga ob zahtevi po pritoku vedno novih odpadkov zaviral ponovno uporabo oziroma razvoj bolj kakovostnih materialov.