Vladi so predali pobudo, ki jo je podpisalo več kot 5000 državljanov in 70 organizacij, z njo pa zahtevajo opustitev subvencioniranja fosilnih goriv.

Kot je na shodu izpostavil strokovnjak za energetska vprašanja pri organizaciji Greenpeace v Sloveniji Dejan Savić, zdajšnja vlada tako kot prejšnje ne najde ustreznega odgovora na podnebne spremembe.

"Danes smo tu, da pokažemo, da, kar trenutno počnemo kot država, ni dovolj, da prioriteta vlade v obliki iskanja 50-milijonske subvencije za Teš 6 ni prava smer in da tudi 20-milijonska subvencija za novo termoelektrarno, ki bi jo prebivalci Slovenije odplačevali 10 let, ni dovolj," je bil jasen Savić.

Številni podporniki
Poziv kampanje Break free po opustitvi fosilnih virov je sicer podprlo že več kot 70 civilnodružbenih organizacij, med njimi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat Mladi plus, Greenpeace in Društvo pljučnih bolnikov Slovenije.

Podpira jih tudi več kot 3000 posameznikov in nekaj političnih akterjev, med njimi Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije, evropski poslanec Igor Šoltes ter poslanska skupina ZL-ja. Vodja te Luka Mesec je na današnjem shodu poudaril, da nihče pri zdravi pameti ne more več zanikati podnebnih sprememb.

"Sesuvanje naših ekosistemov postaja vse bolj realna grožnja, človek postaja sam sebi največji sovražnik in naša generacija je bržkone zadnja, ki lahko reši svet pred ekološko katastrofo," je dejal.

Do politike, ki jo na področju podnebnih sprememb vodi vlada, je bila kritična tudi direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Kot je spomnila, se je Slovenija s podpisom pariškega sporazuma zavezala k doseganju določenih ciljev, v praksi pa so se z izjemo hidroelektrarn investicije v obnovljive vire energije tako rekoč ustavile.

Kampanja po vsem svetu
Break free je sicer kampanja, prisotna po vsem svetu, kjer danes odmeva poteza ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V torek je namreč podpisal odlok, s katerim je odpravil vrsto ukrepov, namenjenih omejevanju podnebnih sprememb.

Med drugim je sprožil revizijo načrta za čisto energijo, ki sicer še ni zaživel, predvideva pa znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v termoelektrarnah. Prav tako je Trump odpravil 14 mesecev star moratorij o izdaji novih dovoljenj za kopanje premoga na državnih posestvih.

Po Savićevem mnenju je ukrepanje nove administracije znak, da gre za predstavnika fosilne industrije, ki je osvojil oblast. "Verjamemo, da bodo ameriške zvezne države nadaljevale z ukrepi in bodo naredile ogromno, kot so ZDA naredile v zadnjih letih. Seveda pa nas zaustavljanje podnebnih ambicij mora skrbeti," je dejal.

Obiskali vlado
Med shodom so se predstavniki kampanje odpravili na vlado, kjer sta jih v imenu premierja Mira Cerarja sprejela državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Klemen Potisek in namestnik generalne direktorice direktorata za okolje Uroš Vajgl. Okoljevarstveni aktivisti so jima predali pobudo, s katero vlado pozivajo k štirim ukrepom.

"Prva je opustitev subvencioniranja fosilnih goriv, druga je časovnica pravičnega prehoda s premoga, tretja je, da državljanom omogočimo, da si bodo lahko sami proizvajali energijo iz obnovljivih virov, in četrta, da se uveljavi politika trajnostnega prometa," je naštel Savić.

Tako Vajgl kot Potisek sta poudarila, da so predlogi dobrodošli. Oba sta izpostavila tudi, da si je Evropa za leto 2020 zadala več ciljev, med drugim 20-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, 20-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov in 20 odstotkov boljšo učinkovitost rabe energije. "Slovenija si je zadala višje cilje in je na zelo dobri poti, da jih tudi doseže," je poudaril Potisek.