Kljub deklaraciji o pomorski usmeritvi Slovenije, sprejeti 7. marca 1991, nobena vlada namreč pomorstva ni postavila na svoj prednostni seznam nalog, poudarja direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec. "Če pogledam sosede, imajo ministrstvo za pomorstvo, kar jim zelo zavidam. Pri nas je pač pomorstvo zadnji sklop na ministrstvu za infrastrukturo, ker gre žal vse skozi oči denarja, proračuna in pomorstvo kot tako ni bilo nikoli postavljeno v ospredje."

To pa ne pomeni, da ni nič narejenega, dodaja Klinec. Uprava za pomorstvo, ki je v tem tednu prevzela novo stavbo, bo do konca leta s pomočjo evropskega denarja posodobila nadzor pomorskega prometa in s tem povečala varnost plovbe. Za učinkovito izvajanje vseh nalog pa bo treba rešiti kadrovsko podhranjenost Uprave. Težave so že s številom članov posadke na čolnih. "V poletni sezoni delajo nadure, ekstremno. Včasih tudi mimo zakona, ker so vse sobote, vse nedelje stalno na morju. Pomagamo si s študenti, da zagotovimo minimalno število posadke."

S težavami se spopadajo tudi ribiči. In te niso povezane zgolj z manjšim ribolovnim območjem zaradi arbitražnega sporazuma, saj nimajo več kje loviti niti vzdolž obale. Priobalni ribolov so izpodrinili pristanišča, turistična infrastruktura, zavarovana območja in druge dejavnosti, poudarja predstavnik ribičev Matjaž Radin. "Koliko obale je ostalo ribičem za ribolov? Manj kot dva kilometra. O kakšnem ribištvu še lahko govorimo? Mi postajamo kulturna dediščina, smo na robu gospodarske dejavnosti."

Ribiči zato iščejo nove možnosti za dopolnitev dejavnosti. V okviru evropskega projekta bodo, denimo, pomagali odstranjevati odpadne ribiške mreže iz morja. S srednjo pomorsko šolo pa pripravljajo program za usposabljanje ribičev za reševanje na morju.