Direktorja zbornice Sebastijana Zupanca namreč skrbi ponovitev zgodbe izpred dveh let, ko se je v Kemisu zgodil požar. "Takrat se je skorajda popolnoma ustavil prevzem nevarnih odpadkov," je povedal.

Manjši delež odpadkov je takrat prevzel Saubermacher Slovenija. Vsi drugi nevarni odpadki pa so ostajali po skladiščih podjetij, pri katerih ti odpadki nastajajo v proizvodnem procesu, ter komunalnih podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem nevarnih odpadkov v gospodinjstvih.

"V sodobni družbi nevarni odpadki nastajajo praktično vsak dan pri skoraj slehernem posamezniku," je opozoril Zupanc in dodal, da za te odpadke pač moramo poskrbeti. "Pred dvema letoma smo položaj reševali, dokler ni Kemis začel znova delati. Šele takrat se je zadeva sanirala in smo izpraznili skladišča. Ne vem pa, kaj se bo zgodilo zdaj," je povedal.

Komunalna in industrijska podjetja imajo svoja manjša skladišča za krajše obdobje skladiščenja nevarnih odpadkov. V komunalnih podjetjih zmogljivosti omogočajo skladiščenje teh odpadkov za približno mesec dni, zatem pa jih je treba predati naprej, v nadaljnjo predelavo in uničenje. Tudi zato, ker lahko sicer v njih pride do kemijskih sprememb, denimo pri raznih kemikalijah.

"Ni pa prostora za skladiščenje za daljše obdobje," je opozoril Zupanc. Tako so imeli pred dvema letoma v zbornici komunalnega gospodarstva tudi vrsto sestankov z okoljskim ministrstvom in med drugim pozivali, naj začasno skladiščenje prevzame in uredi država, dokler se razmere ne uredijo – dokler se ne odprejo nove izvozne poti.

"Takrat ni bilo nobenega posluha. Določena podjetja v Sloveniji so morala zmanjševati proizvodnjo, ker niso imela kam dati nevarnih odpadkov. Odpadki iz gospodinjstev pa so ostali na ramenih komunalnih podjetij, ki so si pomagala tako ali drugače," je opisal direktor zbornice komunalnega gospodarstva. Opozoril je na zakonodajni vidik, saj komunale v primeru skladiščenja prevelikih količin odpadkov kršijo pridobljena uporabna in okoljevarstvena dovoljenja. Še bolj pa je izpostavljeno vprašanje varnosti.

"Če kopičiš večjo zalogo odpadkov, kot je dovoljeno, in nimaš predvidenih dodatnih ukrepov, se s tem povečuje tveganje za nesrečo. Če ne bomo našli rešitve in zagotovili tekočega odvzema nevarnih odpadkov od komunalnih podjetij in posredno gospodinjstev, bomo imeli po Sloveniji le več manjših žarišč," je opozoril Zupanc.

V Kemisu so po njegovih besedah zadeve zdaj urejene skladno z najnovejšimi tehnologijami in požarno varnostjo. Začasna skladišča komunal pa niso urejena niti približno tako in je zato samo vprašanje, kdaj bo izbruhnil kak nov požar, je še dodal.

GZS: Kdo bo sprejemal odpadke namesto Kemisa?

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GSZ) so "zaskrbljeno sprejeli novico", da je gradbena inšpekcija podjetju Kemis prepovedala sprejemanje odpadkov. "Kdo bo zdaj sprejemal vse te odpadke? Bomo tvegali nove ekološke katastrofe, hranjenje v neprimernih prostorih, divje odlaganje in nestrokovno uničevanje?" so vprašali v sporočilu za javnost.

Ne le industrijska podjetja, tudi gospodinjstva in posamezniki ustvarjamo odpadke, so poudarili v GZS-ju. Te je treba zbirati in ustrezno obdelovati.

Z vidika nastajanja odpadkov je za Slovenijo značilno, da ustreznih domačih zmogljivosti za njihovo predelavo nimamo, njihov neposreden odvoz v tujino od različnih virov nastajanja pa zaradi premajhnih količin ni izvedljiv, so spomnili.

"Podjetje Kemis je v zadnjega pol leta zbralo več kot 13.000 ton odpadkov iz industrije, komunale, zdravstva in gospodinjstev. V Sloveniji je samo še eno podjetje usposobljeno za zbiranje nevarnih odpadkov," so nadaljevali v hramu gospodarstva.

V gospodarstvu opozarjajo, da so življenjsko odvisni od tega, da odpadke oddajajo za to usposobljenim podjetjem. V nasprotnem primeru lahko zmanjšajo ali celo ustavijo proizvodnjo. "Bomo gospodinjske odpadke, ostanke barv in olja ... odlagali kar v zabojnike ali celo ob njih, sredi naselij?" so vprašali.

Obstoječe sistemske rešitve ravnanja z odpadki ne omogočajo učinkovitega ravnanja z odpadki, temveč ga "celo onemogočajo, povzročajo tveganja za okoljsko škodo in velike nepotrebne stroške". Ravnanje z odpadki ni le težava ministrstva za okolje in prostor, pač pa vseh resorjev, so dodali. "Od vlade pričakujemo, da se bo ekspresno in učinkovito spoprijela s to zelo občutljivo problematiko," so pozvali ob tem.

Glavnina odpadkov gre prek Saubermacherja in Kemisa

V Sloveniji sta sicer največja prevzemnika nevarnih odpadkov, ki imata tudi največji spekter nevarnih odpadkov, ki jih lahko sprejemata, Saubermacher Slovenija in Kemis. Ob njih nevarne odpadke v manjšem deležu prevzemata še Ekol in Ekologija, glavnina teh odpadkov pa gre prek Kemisa in Saubermacherja.

V podjetju Saubermacher Slovenija so povedali, da težko že danes presodijo, koliko dodatnih nevarnih odpadkov bi lahko prevzemali sami. To je namreč odvisno od same vrste odpadkov, pa tudi možnosti zagotovitve dodatnih zmogljivosti v tujini, je za STA povedal direktor družbe Robert Čajič in dodal, da za zdaj še ni povečanega števila klicev podjetij, ki bi skušala svoje odpadke iz Kemisa preusmeriti k njim. Pričakujejo pa več povpraševanj v prihodnjih dneh.

Vrhniški Kemis je v sredo prejel odločbo gradbene inšpekcije, v skladu s katero so objekti, ki jih je družba gradila v sklopu sanacije po požaru maja 2017, nezakonita gradnja. Inšpekcija je družbi naložila, da mora do 30. junija 2020 nezakonito zgrajene objekte odstraniti in takoj prenehati z opravljanjem dejavnosti na zemljišču, kjer stojijo objekti.

V Kemisu se bodo glede pritožbe na odločbo gradbene inšpekcije odločili v 15 dneh. Ne glede na to pa so danes prenehali dovažati odpadke svojih partnerjev na Vrhniko.

Kemis je v zadnjega pol leta poskrbel za 13.067,4 tone odpadkov slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in gospodinjstev. Med nevarnimi odpadki iz gospodinjstev so med drugim poskrbeli za barve, čistila, motorna olja, kemikalije, kozmetiko, pesticide, baterije in akumulatorje, sprejemali pa so tudi odpadke iz gospodarskih panog, kot so gradbeništvo, fitofarmacija in zdravstvo.