Minister za okolje in prostor Jure Leben se je ob številnih težavah na področju odpadkov odločil, da gredo na ministrstvu v pripravo posebnega zakona o odpadkih. V uvodnem nagovoru na posvetu, ki sta ga pripravila državni svet in okoljsko ministrstvo, se je jasno zavzel za to, da bi znižali prag za plačevanje embalažnine s 15 ton odpadne embalaže letno na ničlo.

Trenutno namreč embalažnino plačujejo le podjetja, ki letno proizvedejo ali uvozijo več kot 15 ton embalaže. Vsa, ki na trg prispevajo manj kot 15 ton embalaže, embalažnine ne plačajo. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki se s plačano embalažnino financirajo, so MOP že dlje časa pozivale, naj s spremembo zakonodaje spusti mejo za plačilo embalažnine s 15 ton na 500 kilogramov.

Leben se zavzema celo za ničelno toleranco pri podajanju embalaže na trg. "Jasno moramo vedeti, da moramo za tisto, kar damo na trg, odgovarjati," je dejal Leben. Se je pa zavzel za uvedbo meje, do katere bi zavezancem država poenostavila poročanje o dani embalaži na trg.

Leben je prepričan tudi, da je Slovenija dovolj majhna, da bi zanjo zadostovala samo ena družba za ravnanje z odpadki. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so se sicer zavzele za ohranitev svojega položaja in vzpostavitev t. i. klirinške hiše, ki bi bdela nad celotnim sistemom. Njihovi predstavniki so izpostavljali tudi, da v Sloveniji sploh nimamo natančnih podatkov o količini odpadkov, kar onemogoča učinkovito odzivanje.

Leben je ob tem dejal, da so glede novega zakona vse možnosti so sše odprte. "Skupaj moramo najprej identificirati, kje smo, ko bomo prišli do podrobnega pisanja posameznega člena, pa bomo s posamičnimi deležniki rešitve še izpilili," je pojasnil. Želi pa si, da bi bil do poletja zakon sprejet na vladi.

Sorodna novica Okoljsko sprejemljiva sežigalnica ne prinaša dobička

Odpreti moramo razpravo o sežigalnici

"Rad bi končno prišel do tega, da rečemo da ali ne," je dejal Leben, ki želi odpreti razpravo o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji. Kot je dejal, se zaveda težavnosti umeščanja tovrstnega objekta v prostor, a je prepričan, da smo v Sloveniji sposobni dialoga in odločitve. Bi pa moral biti tak objekt neprofiten, je dodal. Morebitna sežigalnica bi tako po njegovem mnjenju morala biti v državni lasti.

Dejal je tudi, da se nastajanju odpadkov kljub trudu ne bo mogoče popolnoma izogniti, zato potrebujemo infrastrukturo za njihovo obdelavo, sicer bomo po njegovem mnenju "talci akterjev iz tujine". Glede sežigalnice je tako izjavil: "Če je uspelo Dunaju, zakaj ne bi tudi nam?"

Predsednik Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije in prvi mož ljubljanske Snage Janko Kramžar je ob tem posvaril pred kopiranjem rešitev iz tujine. "Ne smemo pozabiti, da ima Slovenija le dva milijona prebivalcev," je izpostavil in dejal, da pri nas ekonomija obsega ne more podpirati enakih podpornih in nadzornih sistemov, kot denimo v Nemčiji in v Franciji. "Pri nas je verjetno smiselno razmišljati o poenostavitvi sistema in eni družbi za ravnanje z odpadki," je dejal.

Leben: "Ne bom pokleknil!"

Leben se je izrekel za dialog, a spomnil, da vseh interesov ne bo mogoče vključiti v en zakon. Izrazil je še prepričanje, da je mnogim trn v peti, ker po dolgih letih zatišja na okoljskem ministrstvu odpira zahtevna področja. "Ne bom se dal, ne bom pokleknil. Nadaljeval bom urejanje tega področja, z odpadki, ki so v Sloveniji velik biznis, vztrajal bom proti frackingu v Sloveniji, zahtevam, da se kanalizacija gradi v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, in še bi lahko našteval."

V prvi fazi spreminjanja zakona o varstvu okolja je Leben med drugim napovedal tudi ureditev področja sanacije degradiranih območij in stečajev povzročiteljev onesnaženja. Poudaril je, da potrebujemo podlage in finančna sredstva za reševanje nastalih izzivov, predlagal bo tudi namenski sklad za sanacijo degradiranih območij.

Tokratni posvet v državnem svetu je prvi v vrsti javnih posvetov, ki jih ob snovanju sprememb zakona o varstvu okolja pripravlja okoljsko ministrstvo. Skupno se bo do pomladi zvrstilo pet takšnih posvetovanj.