Zadeva še ni pravnomočna, saj sta zoper odločitev na upravno sodišče vložila pritožbo tako nadškofija kot SDH. Postopek tako tudi po 26 letih še vedno ni končan.

Podržavljenih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, kadar so te "javno dobro". Da je tako, je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je februarja letos po četrt stoletja zadevo prevzelo v odločanje od Upravne enote Radovljica. Odločili so, da je Slap Savica naravna vrednota državnega pomena, Dolina triglavskih jezer pa je naravni spomenik.

Predlagali poravnavo
Ljubljanska nadškofija je državi za to območje pred časom predlagala poravnavo, po kateri bi nadškofija postala lastnica zemljišč, država pa njihova najemnica, ob čemer ne bi plačevala najemnine, ampak bi namesto tega vlagala v vzdrževanje parkovne infrastrukture in zavarovanje parka. Nadškofija bi se v tem primeru odpovedala odškodnini zaradi nemožnosti uporabe območja v zadnjih 25 letih.

Država je predlog poravnave zavrnila. Ministrstvo bo zdaj določilo višino odškodnine, ki jo mora ljubljanski nadškofiji izplačati SDH.

Kaj pa obala Bohinjskega jezera?
Upravno sodišče še odloča tudi o tem, ali je nadškofiji v naravi mogoče vrniti del obale Bohinjskega jezera, je pa Cerkev v naravi že dobila vrnjene gozdove na območju Pokljuke, Mežaklje in Jelovice, nepremičnine na blejskem otoku in nekatera zemljišča v Bohinju.

Skupaj je bilo v postopku denacionalizacije vloženih nekaj manj kot 40.000 zahtevkov, nerešenih je še 150. Za nepremičnine, ki niso mogle biti vrnjene v naravi, sta SOD in njegov naslednik SDH doslej izplačala za 1,7 milijarde evrov odškodnin v obliki državnih obveznic.