S tem ko je ministrstvo za kmetijstvo prevzelo postopek podpisovanja pogodb o protitočni obrambi z občinami, se je začetek dejanske obrambe močno zavlekel, pojasnjuje predsednik letalskega centra Filip Tobias. "Mislili smo, da se bo zaradi tega ministrstvu za obrambo pred točo uspelo dogovoriti z vsemi občinami, ki naj bi jih branili. Na koncu se je izkazalo, da ni bilo pri tem ministrstvo nič bolj uspešno kot mi sami."

Denar za protitočno obrambo pa bodo dobili nakazan šele ob koncu vseh operacij, nad čemer je razočaran tudi vodja obrambe proti toči Darko Kralj: "Tu se vidi, da podlage za takšno zadevo na ministrstvu pripravljajo ljudje, ki temu niso kos."

Za obrambo bo namenjenih približno 230 tisoč evrov, od tega prispeva 150 tisoč evrov ministrstvo in dobrih 80 tisoč občine. To je sicer več sredstev kot v preteklih letih, vendar zdaj protitočna obramba z vključenim Prekmurjem pokriva dodatnih 1.500 kvadratnih kilometrov površine, opozarja Filip Tobias: "Dolgoročno pa tak obseg delovanja pomeni nabavo še enega letala, kar pomeni še nekaj več sredstev."

Ob tem pa župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar, ki je bil eden glavnih pobudnikov za razširitev obrambe tudi nad Prekmurje, poudarja, da je zdaj čas, da se začnejo pogovori o zaščiti pred elementarnimi nesrečami, in ne zgolj o obrambi proti toči: "Da se pogovarjamo o kompleksnem reševanju obrambe proti naravnim nesrečam." S takšnim pristopom pa bo tudi za to lažje sklepati dogovore.