Kot so zapisali podpisniki s prvopodpisanim profesorjem z mariborske filozofske fakultete Borisom Vezjakom, se stanje z leti slabša in postaja nepregledno, uporabniki pa vse bolj pogumni in tudi organizirani.

"V času, ko so je po Sloveniji do konca razpasla nekultura uničevanja in divjanja motornih vozil v naravnem okolju, ko ne mine noben nedeljski in nenedeljski obisk gozdov, travnikov in tudi zaščitenih območij ali priljubljenih izletniških točk brez spremljave hrupa, izpušnih plinov in nevarnosti tako za mimoidoče kot voznike same, se podpisani sprašujemo, ali je Republika Slovenija na čelu z ministrstvom za okolje in prostor ter poslankami in poslanci, ki sprejemajo zakone, res storila vse, da bi naravo, živali, lastnike zemljišč in končno državljanke in državljane zavarovala pred prepovedanimi posegi objestnežev. Mar moramo počakati na prvo smrtno žrtev takšnega početja?" so zapisali.

Vsi dosedanji poskusi bolj zaostrene ureditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju so bili po njihovih besedah preblagi in obenem neuspešni. "Nič ne pomaga, če zakon o ohranjanju narave prepoveduje vožnjo, ustavljanje, parkiranje ali organiziranje vožnje s takšnimi vozili, če se ga ne spoštuje. Ne pomaga člen o evidencah in označitvi vozil na motorni pogon, ki niso namenjena vožnji po cestah, če je takšno evidentiranje namenjeno samemu sebi ali se sploh ne izvaja," so dodali.

Globe za vožnjo v naravnem okolju pa so označili kot smešno nizke, saj so za posameznike po njihovih navedbah celo nižje od kršitev določb glede vožnje s kolesi. "Splošnega nereda in kaosa, s katerim se uničuje podrast, gozdne in kmetijske površine, dodatno degradira že opustošeno okolje, povzroča hrup in končno tudi škodo lastnikom zemljišč, seveda ne bo mogoče ustaviti le z dvigovanjem višine kazni – a to bil dober začetek," menijo.

Ali bi zadevo uredile višje kazni?

Poslancem in okoljskemu ministrstvu sicer predlagajo štiri ukrepe. Predlagajo, naj nemudoma pristopijo k predlogu dviga "trenutno nesramno nizke kazni". Sedanja zagrožena globa od 40 do 100 evrov in za pravne osebe od 1.000 do 2.000 evrov se mora, vsaj v prvem primeru, bistveno povečati v skladu s potencialno škodo, ki jo takšno početje povzroča, so prepričani.

Prav tako bi morali še dodatno zvišati kazni za predelavo izpušnih sistemov, ki ima za posledico več hrupa, in v zakonodajo uvesti obvezno registracijo vseh vozil na motorni ali drug lasten pogon (štirikolesnikov, motornih sani in motornih koles), uporabljenih v rekreativne namene. To predlagajo zaradi njihove lažje identifikacije, obenem pa predlagajo opustitev "povsem neučinkovite in s tem neuporabne evidence za motorna vozila, ki niso namenjena vožnji po cestah".

Po mnenju pobudnikov zaostritve uporabe motornih vozil v naravi bi obenem veljalo razmisliti o zakonskih možnostih uvedbe predpisa o obvezni vgradnji čipa oziroma tahografa v vozila, če bodo še naprej le evidentirana, kar bi omogočilo sledenje in identifikacijo na daljavo.

Predlagane nekoliko višje kazni

Novela zakona o ohranjanju narave je bila sicer v javni razpravi letošnjo pomlad, poslanci pa naj bi jo potrdili predvidoma še letos. Ta predvideva nekoliko višje kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravi, in sicer od 150 do 500 evrov za fizične osebe. Kazni za kolesarje pa ostajajo pri 100 evrih.

Kazni za motorne vozila znižali poslanci

Vožnjo z motornimi vozili, pa tudi s kolesi trenutno ureja zakon o ohranjanju narave iz leta 2014. Okoljsko ministrstvo je sicer tedaj v proceduro poslalo besedilo zakona, v katerem so predvideli bistveno višje kazni, saj bi pravnim osebam, ki bi organizirale vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, grozilo od 15.000 do 200.000 evrov kazni.

Voznik motornega vozila pa bi bil za vožnjo v naravnem okolju kaznovan z od 1.000 do 5.000 evrov kazni. Poslanci iz različnih političnih polov so tedaj z amandmaji znižali kazen za pravne osebe na od 2.000 do 10.000 evrov, za fizične osebe pa znaša kazen od 40 do 200 evrov, kar je celo nižje, kot je kazen znašala v stari uredbi iz leta 1995, ki je nalagala kazen 10.000 tolarjev oz. 41 evrov. Kazen za voznike gorskih koles pa po obstoječi zakonodaji znaša od 100 do 200 evrov.