Globalna vsakoletna akcija, letos enajsta zapovrstjo, je tokrat potekala pod geslom Connect2Earth (poveži se z Zemljo) in se osredotočala predvsem na ohranjanje biološke raznovrstnosti s poudarkom na gozdovih, oceanih, ohranjanju divjine, okoljevarstveniki pa po poginu zadnjega samca severnega belega nosoroga opozarjajo tudi na zaščito živalskih vrst.

Prvo uro za Zemljo so v veliko manjšem obsegu izpeljali v Avstraliji leta 2007. Glavni namen kampanje, ki se na svoji spletni strani oglašuje kot največja okoljska civilna pobuda, je opozarjanje na podnebne spremembe, ki so posledica izgorevanja fosilnih goriv. Države po svetu, v lanski akciji jih je sodelovalo rekordnih 178, sledijo poti sončnega zahoda in druga za drugo ob 20.30 po krajevnem času ugasnejo luči.

Tudi letos je ugašanje luči začela prav Avstralija, kjer so za eno uro zatemnili znamenito operno hišo in most Harbour Bridge v Sydneyju. Predtem se je v Sydneyju zbralo več tisoč protestnikov, med njimi tudi več kmetovalcev na konjih, ki so poudarjali pomen obnovljivih virov energije in pozvali h koncu rudarjenja za premog, poroča Deutsche Welle. Avstralski okoljevarstveniki letos ozaveščajo tudi o pomenu štirih "herojskih vrst" - zelene želve, koale in rdečevratega kenguruja.

V temi tudi Eifflov stolp in druge znamenitosti
Tako kot v Sydneyju so se tudi drugod v temo pogreznile številne znamenitosti, kot so Eifflov stolp v Parizu, Empire State Building v New Yorku, Brandenburška vrata v Berlinu, Burdž Kalifa v Dubaju. Lani je v uri za Zemljo sodelovalo več kot 7.000 mest, podobne številke organizatorji pričakujejo tudi letos.

"Danes, ko smo potisnili planet in njegove ekosisteme do roba, je ura za Zemljo naša priložnost, da izkoristimo svojo moč, kot posamezniki in kot kolektiv, za zaščito tkanine življenja v zameno za vse, kar nam daje," je poudaril generalni direktor WWF-ja International Marco Lambertini.

V naši regiji je WWF pobudi dodal slogan Connect2Rivers (poveži se z rekami), celotna pobuda pa se bo osredotočila na zaščito sladkovodnih ekosistemov in pomembnih rek. Sladkovodne vrste namreč izumirajo najhitreje od vseh vrst na svetu, kar 100-krat hitreje, kot izginjajo vrste na kopnem, njihovo število se je v 50 letih zmanjšalo za 81 odstotkov, so zapisali v sporočilu za javnost.

V Sloveniji za zaščito Mure
"V Sloveniji uro za Zemljo usmerjamo v zašito naše reke Mure, ki ji grozi izgradnja kar osmih hidroelektrarn. Z izgradnjo jezov in hidroelektrarn bi uničili zadnjo veliko nižinsko reko v Sloveniji, ki je dom naših največji poplavnih gozdov in ravnic, ki so izredno pomembni za blaženje posledic podnebnih sprememb," je poudaril Bojan Stojanović iz WWF Adria.

Mura je dom tudi 51 vrstam rib, največ v Sloveniji, večina katerih bi z izgradnjo jezov izumrla. Z namenom ohraniti reko Muro na WWF-ju zbirajo tudi podpise pod posebno peticijo.

Slovensko gospodinjstvo porabi za 50 evrov elektrike
V nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) so ob tem opozorili na pomen varčevanja z energijo. Povprečno slovensko gospodinjstvo po podatkih statističnega urada vsak mesec porabi od 290 do 330 kilovatnih ur električne energije, na računu naj bi to znašalo okoli 50 evrov mesečno. Poraba energije je bistveno manjša v stanovanjih kot pa v hišah.

V AAG-ju so ob klasičnih velikih porabnikih elektrike v gospodinjstvih, kot so grelna telesa, pralni stroji in luči, opozorili tudi na računalnike ter igralne konzole. "Računalnik, ki je prižgan cel mesec za namene pisanja dokumentov in deskanje po spletu, porabi slabih 10 evrov," so zapisali. Če je računalnik bolj obremenjen, je njegova poraba še večja.

Kot "najbolj zahrbtne" so opisali naprave, ki so sicer videti nedolžne, a so nenehno prižgane - tu prevladujejo predvsem usmerjevalniki (routerji) in televizijske signalne škatle. "Tri take napravice, ki neprestano gorijo cel mesec, lahko porabijo tudi do štiri evre, kar je skoraj desetina mesečnega računa," so poudarili.