"Lani nam je tudi uspelo izpeljati koncesijske akte za rabo voda, ki jih prej ministrstvo za okolje deset let ni uredilo," še poudarja ministrica za okolje Irena Majcen. "V tem času so se na ministrstvu uredile tudi številne evidence na področju spremljanja voda," je še dodala ministrica in poudarila, da si v kratkem želijo končati še dela na Krki.

Velik del kohezijskih projektov bo izvedenih v prihodnjem letu, napoveduje ministrica, saj na ministrstvu še podajajo vloge za izvedbo protipoplavnih ukrepov na Dravi in Savinji. Skupna vrednost teh naložbenih del bo okoli 150 milijonov evrov, kar bo sofinancirano tudi s kohezijskimi sredstvi. Vlada pa bo letos zagotovila tudi 47,5 milijona evrov za dokončanje akumulacijskega bazena hdroelektrarne Brežice.

Za redno vzdrževanje vodotokov ostaja dinamično načrtovanje, vlada je odobrila še dodatnih 5 milijonov evrov, kar pomeni, da bo za to področje letos namenjenih 17 milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena izvajalcem javne gospodarske službe, ki nadzorujejo, dežurajo, čistijo struge in redno kosijo brežine. Po mnenju ministrice bodo ta sredstva, četudi jih je manj kot lani, zadoščala za redno izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja vodotokov, ob morebitnih dodatnih ujm, pa nameravajo zagotoviti tudi dodatna sredstva.

Ministrica si ne želi novega aneksa z izvajalcem v stečaju
Na naša vprašanja glede podpisovanja aneksa z izvajalcem javne gospodarske službe, ki je v stečaju, zaradi zapletov pri izbiri novega kandidata na javnem razpisu, o čemer smo že poročali, pa ministrica odgovarja, da težava ni zgolj v izbiri novega koncesionarja, temveč tudi v samem stečajnem postopku družbe Nivo, d. d., ki "ni dorečen". Prav zaradi te nedorečenosti, tako ministrica, bo podpisan 15. aneks.

"Tega aneksa si nihče ne želi in tudi sama si ga ne želim," odgovarja ministrica in dodaja, da bodo v prihodnji pripravi predpisov upoštevali tudi tovrstne izkušnje in ustrezno uredili področje javnega naročanja. "Urejanja vodotokov si ne znamo predstavljati na drugačen način kot s koncesijami, si pa želim, da bi bili ti postopki preglednejši," je dejala ministrica in poudarila, da je v pripravi nov zakon o javnih gospodarskih službah, ki bo v javni razpravi predvidoma jeseni prihodnje leto.

Prihodnje leto novih 25 milijonov za poplavno varnost
Generalni direktor direktorata za vode in naložbe Leon Behin je poudaril realizacijo akcijskih načrtov po poplavah, ki so zajele Slovenijo leta 2014. V prihodnosti pa bodo dejavnosti usmerjene v pripravo treh načrtov do leta 2021, ki morajo biti tudi usklajeni z drugimi državami. Krovni načrt upravljanja z vodami naj bi Slovenija po obsežnih pripravah pridobila v kratkem.

Po navedbah Behina je bilo v letu 2014 iz proračuna, skupaj z evropskimi sredstvi, namenjenih manj kot 70 milijonov, lani se je zlasti na račun kohezijskih sredstev številka povzpela na 100 milijonov, v letu 2016 pa je teh sredstev 114 milijonov. "Polovica teh sredstev je namenjena dokončni izvedbi hidorelektrarn na Savi z vsemi pripadajočimi projekti." Ker prihodnje leto teh izdatkov ne bo več, pričakuje Behin, da bo prihodnje leto ostalo okoli 25 milijonov evrov za protipoplavne ukrepe.

Težava so dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj
Konkretni protipoplavni ukrepi, ki jih direkcija načrtuje, po navedbah vodje sektorja za upravljanje z vodami Luke Štravsa vključujejo okoli 200 naložb, ki so jih na direkciji usklajevali z lokalnimi skupnostmi. "Razpoložljivih sredstev je kar precej," je poudaril Štravs in dodal, da bodo 12 milijonov evrov namenili ukrepom na obmejnih območjih s Hrvaško, kjer se je sodelovanje med državama, tako Štravs, znatno izboljšalo. Opravili pa so tudi že usklajevanja z Avstrijo za porečje Mure in usklajevanje z Italijo za porečje Vipave.

Težava pa je, da so postopki naložb v Sloveniji dolgotrajni, zlasti zaradi pridobivanja gradbenih dovoljenj, zato je po navedbah Štravsa ključnega pomena, da uspešno sodelujejo z občinami. K hitrejši izvedbi pa pripomorejo tudi izpopolnjene evidence, ki so tudi javno objavljene.

Direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar je v prvem letu delovanja direkcije poudaril zagotavljanje javnih služb na področju voda skozi dinamično financiranje. "Letos je bilo tudi precej krajevnih neurij, ki so povzročila tudi nekaj škode." Glavna prednost direkcije je po navedbah Prohinarja v tem, da so številni postopki, ki so bili prej razporejeni med različne institucije, poenoteni in poenostavljeni. Boljši pa je tudi prehod znanja znotraj organizacije.

Navedel je tudi več projektov, ki se izvajajo. Zdaj se končujejeo naložbeno-vzdrževalna dela na reki Krki, pospešeno pa tudi urejajo vodno infrastrukturo na jugozahodnem predelu Ljubljane ter v občinah Dobrova-Polhov Gradec in Železniki. Pripravlja se tudi druga faza urejanja Drave in Savinje.