Znanstveniki so raziskavo opravili na podlagi 711 vzorcev, odvzetih v rekah v 72 državah. Kot so opozorili, je prisotnost antibiotikov v vodi problematična ne le zaradi vpliva na favno, temveč tudi zaradi razvoja odpornosti na to vrsto zdravil.

Največ antibiotikov so odkrili v afriških rekah, izstopa pa tudi Donava v Avstriji, v kateri so odkrili sedem vrst različnih antibiotikov ‒ vsebnost klaritromicina, ki se uporablja za zdravljenje vnetij dihalnih poti, je presegla dovoljeno vrednost za štrikrat. Med najpogosteje najdenimi antibiotiki je bil sicer ciprofloksacin, ki se med drugim uporablja za zdravljenje okužb sečil.

"Veliko odpornih genov, ki jih vidimo pri človeških patogenih, izvira iz okoljskih bakterij," je za Guardian dejal mikrobni ekolog William Gaze, ki na Univerzi Exeter raziskuje odpornost antibiotikov. Zaradi naraščanja števila bakterij, odpornih na antibiotike, bi do leta 2050 lahko umrlo 10 milijonov ljudi, so prejšnji teden opozorili Združeni narodi.

Metanje zdravil v odtoke

Najpogostejši način, na katerega antibiotiki pridejo v reke, je prek odpadnih voda, saj del zdravilnih učinkovin po zaužitju izločimo iz telesa. Problematično je tudi metanje zdravil v odtoke, zdravila po pretečenem roku je treba odnesti v lekarno, kjer jih na ustrezen način uničijo.

Po nekaterih raziskavah bi se lahko količina zdravil, ki se znajdejo v odpadnih vodah, do leta 2050 povečala za dve tretjini.