Z evropskega trga se bodo s septembrom umaknile halogenske žarnice razreda D. To ne pomeni, da na trgovskih policah halogenk ne bo več, saj se bodo zaloge lahko odprodale. V ospredje vedno bolj prihajajo LED-svetila.

Prepoved halogenskih žarnic bi morala začeti veljati že s 1. septembrom 2016, vendar so članice aprila 2015 podprle predlog Evropske komisije, da se prestavi za dve leti. S tem so želeli omogočiti, da na trg pride več energetsko varčnih svetil, kar pomeni večjo izbiro za potrošnike.

Kljub temu pa bo na evropskem trgu po umiku halogenk razreda D še vedno mogoče dobiti druge halogenke, kot so npr. majhne žarnice za pečice ali usmerjene halogenske žarnice oz. žaromete.

Gre za ukrep, ki sledi prizadevanjem EU-ja na področju energetske učinkovitosti in okolja. Bruselj je najprej s septembrom 2009 prepovedal prodajo navadnih žarnic z močjo 100 vatov ali več, pozneje je sledil umik navadnih žarnic s še nižjo močjo.

Tako na evropskem trgu v ospredje vedno bolj prihajajo LED-svetila, ki so petkrat manj potratna kot halogenske žarnice, njihova življenjska doba pa je precej daljša od navadnih in halogenskih žarnic.

Prihranki z LED-svetili
LED-svetila, katerih življenjska doba je 20 let ali več, tako potrošnikom prinašajo prihranke. Po izračunih komisije iz leta 2015 premik k energetsko varčnim sijalkam pomeni prihranek 48 teravatnih ur električne energije, kar ustreza letni porabi elektrike na Portugalskem, do leta 2025.

Opuščanje potratnih žarnic in premik k varčnim ima pozitiven vpliv tudi na okolje. Z uporabo LED-svetil in posledično nižje porabe energije se bodo izpusti ogljikovega dioksida (CO2) po oceni Bruslja do leta 2025 znižali za 15,2 milijona ton. Toliko emisij CO2 na leto sicer pridela okoli dva milijona ljudi.

Kot je pokazala lanska raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS), namreč LED-sijalke uporablja 61 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji, medtem ko halogenske sijalke uporablja 44 odstotkov od 1.015 gospodinjstev, ki so sodelovala v raziskavi.