Slovenci recikliramo 34 odstotkov vseh odpadkov, kar je več od povprečja EU-ja, hkrati pa na deponije zvozimo kar 58 odstotkov vseh odpadkov. Za primerjavo, v Evropi na deponijah konča 37 odstotkov odpadkov, reciklira pa se jih 25 odstotkov. V Javnem podjetju Snaga so prepričani, da je razlog za tako velik delež odloženih odpadkov tudi to, da zaostajamo pri energetski izrabi odpadkov, ki bi "zakopavanje" na deponijah močno zmanjšala, če ne celo odpravila. V Snagi kot primera dobre prakse izpostavljajo Nemčijo in Belgijo, ki odpadkov praktično več ne odlagata, njihovo energetsko izkoriščanje pa merita v obsegu 37 (Nemčija) in 42 odstotkov (Belgija), so v družbi povedali za MMC.
Količino odpadkov je torej mogoče učinkovito zmanjšali z njihovo predelavo v trdo gorivo, ki bi ga nato uporabili v sistemu daljinskega ogrevanja. Takšna rešitev je tudi skladna z direktivo EU-ja o ravnanju z odpadki, ki po letu 2020 pravzaprav prepoveduje odlaganje odpadkov na deponijah, a termično predelavo pogojuje z možnostjo priklopa na daljinsko ogrevanje.
Odločitev o gradnji takšnega objekta je v pristojnosti države, natančneje vlade in pristojnega ministrstva. In čeprav ministrstvo konkretnega predloga za gradnjo obrata za toplotno predelavo odpadkov še ni podalo (pojmu sežigalnica sicer nasprotujejo vsi zagovorniki, saj poudarjajo, da ne gre za klasično sežiganje odpadkov, po možnosti s konvencionalnimi gorivi, op. a.), je projekt vsaj že tako daleč, da so mogoče lokacije zanj že določene. Hkrati pa se je že pojavilo nasprotovanje gradnji.
Gradnji tako močno nasprotuje civilna iniciativa Moste (mogoča lokacija je namreč v bližini), proti takšnemu odstranjevanju odpadkov pa so tudi v društvu Ekologi brez meja.
Ekologi brez meja: Raje se usmerimo k družbi brez odpadkov
V društvu Ekologi brez meja so prepričani, da je sežigalnica nerazumen projekt, saj so med odpadki, ki bi jih termično predelovali, tudi materiali, ki bi ji še vedno lahko snovno izrabili – reciklirali in kompostirali. Napovedujejo, da se bo težava pojavila tudi pri "dobavi goriva", saj je pristojno ministrstvo ocenilo, da bi morala sežigalnica vsako leto pridobiti 160 tisoč ton goriva (iz 298 tisoč ton odpadkov). To po mnenju društva pomeni, da bi morala ves čas dobivati takšne vhodne količine, kar pa v Sloveniji ni realno. Društvo opozarja, da je ponekod po Evropi sežigalnic že preveč, in ker se je številnim med njimi naložba že povrnila, bi lahko nudile sežig po ugodnejši ceni, zato bi lahko Slovenija postala nezanimiva za uvoz odpadkov iz tujine. To pa bi pomenilo, da bi objekt zaradi pomanjkanja goriva delal z izgubo, povrnitev drage naložbe pa bi se zavlekla. S tem stališčem se ne strinjajo v podjetju Snaga, kjer so dejali, da se "glede na to, koliko odpadkov še vedno konča na odlagališčih, ni bati, da bi jih morali še uvažati".

A prav takšno stališče lahko povzroči poslabšanje na področju ravnanja z odpadki, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Slovenija je namreč trenutno visoko, na četrtem mestu med državami, ki reciklirajo največ odpadkov, količine odloženih smeti pa se, tudi zato, zmanjšujejo. Izboljšanje sistema recikliranja in kompostiranja pa bi ta trend lahko še izboljšalo. V društvu opozarjajo, da bi potreba po odpadkih, ki jih je treba pripraviti kot gorivo za sežig, neposredno konkurirala reciklaži in drugi snovni izrabi, in zato trend recikliranja in kompostiranja poslabšala, zaustavila ali celo obrnila.
V društvu so še dodali, da snovna izraba odpadkov prihrani od trikrat do petkrat več energije, kot je proizvede sežigalnica, in odpira več delovnih mest.
Kaj je torej alternativa sežiganju odpadkov?
Ekologi brez meja kot zgled izpostavljajo občino Vrhnika, kjer ločeno zberejo kar 80 odstotkov vseh odpadkov. Poudarjajo, da bi morali pozornost s primera učinkovite sežigalnice na Dunaju, ki jo kot zgled navajajo zagovorniki sežigalnic, več pozornosti posvetiti skupnosti Zero Waste, ki način življenja prilagaja temu, da družba odpadkov sploh ne bi proizvajala.

Napaka je v razumevanju, so prepričani v društvu Ekologi brez meja, saj se ne bi smeli posvečati temu, kako bomo v prihodnosti odpadke, ki jih bomo proizvedli, odstranili, ampak temu, kako bi jih v prihodnosti proizvajali čim manj. Na tem mestu bi morala nastopiti država z zakonodajnimi in ekonomskimi mehanizmi, ki bi morali biti zasnovani tako, da bi zasledovali cilj preprečevanja nastajanja odpadkov in njihove snovne izrabe. To pa pomeni, da odpadki niso toliko tehnološko kot politično vprašanje, so v društvu povedali za MMC.
Ravnanje z odpadki namreč zahteva širši vpogled. Narobe je, da se osredotočimo le na že nastale količine in se sprašujemo, kaj z njimi. Društvo rešitev vidi v krožnem gospodarstvu, kjer že proizvajalci pazijo, da proizvedejo čim manj odpadnega materiala, ki po nakupu izdelka konča pri potrošniku. Bistvo problematike torej niso odpadki, ki so, ampak tisti, ki še nastajajo.
ZEG: Določenih odpadke ni mogoče drugače odstraniti
Drugačno stališče pa imajo v Društvu ekoloških gibanj, kjer so prepričani, da je toplotna obdelava (in s tem odstranitev) dela odpadkov edina možnost njihove izrabe. Gre za frakcijo odpadkov, ki je ni mogoče odstraniti na noben drug način, so povedali za MMC.

V zvezi, podobno kot v Snagi, tudi zavračajo očitke, da bo odpadkov za goriva kmalu zmanjkalo. "V Sloveniji imamo dovolj odpadkov, zato potrebe po uvozu in njihovem plačevanju ne bo," so prepričani.

Nasprotniki gradnje tovrstnega objekta nimajo dovolj informacij ali pa so te napačne, veliko je tudi zavajanj, so dejali. Na področju ravnanja z odpadki vladajo monopolisti, ki jim nedorečeni položaj ustreza, so prepričani v ZEG-u.
In medtem ko Ekologi brez meja pozivajo k prizadevanjem za družbo brez odpadkov, so v ZEG-u prepričani, da obstaja frakcija odpadkov, ki je ni mogoče odstraniti drugače kot s predelavo v gorivo in nato v energijo.
A tudi ZEG nekoliko pritrjuje civilni iniciativi v Mostah, ki se bori proti gradnji objekta na tem območju, saj se strinja, da lokacija ob TE-TOL-u ni najbolj sprejemljiva in bo vplivala na kakovost življenja prebivalcev, ki bivajo v bližini.

Skladno z evropsko direktivo in posledično prostorskim načrtom MOL-a bi bili za gradnjo sežigalnice namreč primerni le dve lokaciji, in sicer na območju TE-TOL-a pri deponiji premoga ob Zaloški cesti ali ob Letališki cesti pred izhodom na obvoznico. Pogoj za gradnjo tovrstnega objekta je namreč priklop v sistem daljinskega ogrevanja. ZEG kot mogočo lokacijo objekta vidi tudi lokacijo na obrobju mesta ob regijskem CERU, vendar pa v MOL-u opozarjajo, da bi katera koli druga lokacija razen obeh omenjenih močno zmanjšala ekonomičnost takšnega objekta.
TE-TOL zdaj ogreva 35 odstotkov MOL-a
V Termoelektrarni – Toplarni Ljubljana so z načrtom sicer seznanjeni, a poudarjajo, da svoje strategije v tem trenutku ne gradijo na energetski izrabi odpadkov, in dodajajo, da bi to zagotovo vplivalo na obstoječi sistem daljinskega ogrevanja in načrte toplarne. Zato upajo, da jih bo država pred tako korenitimi posegi v področje delovanje toplarne vključila v podrobnejše načrtovanje.
Ministrstvo se še ni odločilo
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa so poudarili, da izgradnja sežigalnice v Ljubljani ni projekt ministrstva, hkrati pa so v odgovoru zapisali, da odločitve o njeni gradnji še niso sprejeli. Ker gre za objekt državnega pomena v okviru javne gospodarske službe, je za to odločitev pristojna država. Podobno kot v ZEG-u dodajajo, da so tovrstni objekti potrebni, ker vseh odpadkov enostavno ni mogoče odstraniti na drugačen način, in se glede vplivov na okolje sklicujejo na prakso drugih evropskih držav, kjer podatki po njihovih zagotovilih kažejo, da čezmernih vplivov na okolje ni. V MOL-u v zvezi s tem dodajajo, da je jasno, da mora biti obrat zgrajen skladno z vsemi ekološkimi standardi, kar pomeni, da morajo emisije v okolje ostati v okviru določenih mejnih vrednosti.
MOL: Nepotreben preplah in strah
Tudi v MOL-u projekt zagovarjajo, saj po njihovih besedah rešuje dve težavi: prenapolnjenost odlagališč odpadkov in diverzifikacijo virov energije. Civilnim iniciativam sicer ne nasprotujejo, dodajajo pa, da "ne bi želeli, da z napačnimi in pomanjkljivimi informacijami med prebivalci vzbujajo nepotreben preplah in strah".

Deponije naj postanejo preteklost
Kljub različnim stališčem do projekta termične obdelave odpadkov pa je vsem sogovornikom skupno eno. Vprašanja ravnanja z odpadki se je treba lotiti. V ZEG-u, kjer gradnjo sežigalnice podpirajo, opozarjajo, da je celo zadnji, najslabši način ravnanja z odpadki - torej odlaganje - neustrezno urejen, saj je vse manj objektov z veljavnimi dovoljenji, zato smo priča "odpadkarskemu turizmu", prevažanju odpadkov z enega konca države na drugega, kar zaradi emisij povzroča še dodatno onesnaženje.

Na nespoštovanje zakonodaje opozarjajo tudi Ekologi brez meja. Pomanjkljiv nadzor je pripeljal do tega, da smo še vedno obsojeni na reševanje starih bremen, opozarjajo. Če bi dosledno spoštovali zakonodajo, po kateri bi moral imeti vsak upravljavec deponije poleg načrta upravljanja tudi ustrezen načrt financiranja ukrepov za zaprtje odlagališča in nadzor po zaprtju, bi bilo težav bistveno manj, so prepričani. "Od danes dalje je treba zagotoviti, da ločeno zbrane frakcije odpadkov v nobenem primeru ne končajo na odlagališčih," so poudarili in dodali, da prav tukaj nastopi nuja po večjem nadzoru. Težava je namreč tudi v nepreglednem delovanju sistema in posledično neprevzemanju ločeno zbranih frakcij odpadkov, ki tako še vedno lahko končajo na deponijah, so še dodali v društvu.