Velikost se malo spreminja, lani je meril 0,7 hektara, je je za MMC dejal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, kjer ledenik spremljajo že od leta 1946. Na vprašanje, kdaj naj bi po predvidevanjih izginil, je odgovoril, "da je težko natančno napovedati, ob spletu zelo neugodnih okoliščin lahko tudi v nekaj letih, najverjetneje pa v nekaj desetletjih".

Ob našem obisku Kredarice na začetku avgusta je bil ledenik viden le vsake toliko, saj so se na območju izmenjevali veliki oblaki in megla. A bežen razmik je razkril rahlo rumenkasto barvo snega, ki prekriva ledenik. "Sneg je malce rumen zaradi saharskega peska. Aprila je dvakrat naneslo, da je iznad Afrike prineslo pesek, potem je bil pa dež," je pojasnil Pavšek. S sodelavcem je bil na prav posebni misiji, ki smo ji prisostvovali tudi mi: na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici sta namestila informativno tablo o ledeniku (pripravili so jo s pomočjo Zavarovalnice Triglav, na Kredarico pa jo je pripeljal helikopter Slovenske vojske) s ključnimi podatki o njem: kako se je spreminjala njegova velikost, višina snežne odeje, kakšna je povprečna temperatura zraka v talilni sezoni med majem in oktobrom, na ogled pa je tudi nekaj izjemnih fotografij ledenika in ledeniških razpok.

Prvo ime ledenika Zeleni plaz
Triglavski ledenik je bil sprva znan pod imenom Zeleni plaz ali Zeleni sneg, in sicer zaradi zelene barve firnovega ledu, ki se sčasoma spremeni v ledeniški led. To so opazili že med prvim dokumentiranim pristopom na Triglav leta 1778.

Od leta 1946 ledenik spremljajo sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki redno merijo in dokumentirajo ledenik. "Od leta 2007 ga merimo vsako leto; gre za geodetsko izmero, ki je podobna tisti, ko vam odmerijo parcelo za gradnjo, natančneje njeno velikost (površino)," pojasnjuje Pavšek.

Opazovanje triglavskega ledenika je najdlje trajajoč raziskovalni projekt v Sloveniji, pri tem pa so jim v veliko pomoč opazovalci vremena na bližnji meteorološki postaji Kredarica. Več o delu vremenskega opazovalca preberite tukaj.

Krčenje se je v zadnjem desetletju zaustavilo
Ledenik, ki leži na severni strani Triglava na nadmorski višini med 2.400 in 2.500 metri, je zaradi svoje lege na jugovzhodnem robu Alp bolj občutljiv na podnebne spremembe kot ledeniki osrednjih Alp, zato se njegova površina vztrajno manjša. V zadnjih desetletjih je brez ledeniških razpok in se ne premika, zato ga uvrščamo med male ledenike ali glacierete. Med letoma 1983 in 2003 so merilci izmerili tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju zaustavilo. Tako so strokovnjaki glede življenjske dobe ledenika zdaj bolj optimistični, kot so bili pred leti.

Na vprašanje, kaj je razlog, da se je krčenje ledenika upočasnilo, Pavšek odgovarja: "Več nadpovprečno snežnih sezon v zadnjem desetletju oz. več padavin v času, ko tam večinoma sneži (od novembra do aprila)."

Štiri obdobja
Obdobje meritev z vidika spreminjanja ledenika kronološko delimo na štiri dele: prva leta do leta 1964 je zaznamovalo krčenje ledenika. Leta 1952 je bil ledenik prvič geodetsko izmerjen, kar je omogočilo tudi izračun prostornine ledenika. Drugo obdobje, od leta 1965 do leta 1982, je zaznamovala stagnacija v krčenju ledenika. V večini let je ledenik tudi ob koncu talilne dobe prekrival sneg. Tretje razdobje med letoma 1983 in 2003 je zaznamovalo najhitrejše umikanje ledenika. V devetdesetih letih 20. stoletja so posodobili meritve, leta 1999 so začeli tudi redne fotogrametrične meritve, istega leta pa so prvič izmerili debelino ledu z georadarjem. V zadnjem razdobju, po letu 2003, se je krčenje ledenika znova upočasnilo, kažejo podatki. Ali je ta trend le prehoden, se bo pokazalo že v naslednjih letih.

Od januarja 2015 je mogoče ledenik spremljati tudi prek spletne kamere, ki so jo v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov namestili na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici. "1. januarja 2015 smo dali javno sliko, tako da lahko dogajanje spremlja vsakdo. Kamera inštituta večkrat ujame tudi snežni plaz in padajoče kamenje, posledico skalnih podorov," je pojasnil Miha Pavšek z inštituta in dodal, da so na spletni strani objavljeni posnetki v nižji resoluciji, kot so originali; sliko pa spredaj tudi odrežejo, da se ne vidi bližnjih mimoidočih. To pa ni edina kamera na Kredarici, tri ima nameščena tudi Agencija za okolje (ARSO); ena je prav tako usmerjena proti Triglavu.

Spreminja se tudi flora
Ravno tisti dan, ko so sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU namestili tablo s podatki o ledeniku, smo na Kredarici srečali tudi skupino biologov, ki preučujejo, kako poteka razvoj vegetacije na območju nekdanjega ledenika. "V okviru čezmejnega projekta Nat2Care (Interreg Italija-Slovenija) raziskujemo periglacialno floro, to je flora, ki raste na območjih nekdanjih ledenikov. Preučujemo, kakšen je razvoj vegetacije po umiku ledenika. Letos bomo naredili splošen popis območja, prihodnje leto pa bomo izbrali nekaj ploskev, jih označili in jih natančno popisali, potem je pa cilj, da bi na 5 ali 10 let spremljali dogajanje," je cilj projekta opisala Sanja Behrič s Triglavskega narodnega parka. Glavni namen projekta je ohranjanje in izboljšanje (poznavanja) biodiverzitete na območju Julijskih Alp, ki je pomembno naravno območje tako v Sloveniji kot Italiji in je tudi del evropskega omrežja Natura 2000. Kot je pojasnila njena sodelavka Tanja Menegalija, gre za prenos dobre prakse. "Podobno raziskavo so delali na kaninskem ledeniku v Italiji. Metodologijo so tam že razvijali, predvčerajšnjim smo bili tam in se seznanili z izsledki. Tako da bomo potem lahko primerjali razvoj flore na dveh območjih." Kot sta še dodali, je na prvi pogled na območju nekdanjega ledenika videti zgolj kamenje, bližnji pogled pa razkrije, da je tam že kar nekaj rastlin. "Gre za vrste, ki rastejo na meliščih in v skalnih razpokah. Smo pa našli macesen nad Triglavsko severno steno, na 2200 metrih, kar je zelo visoko za macesen."

"Očistimo gore"
V torek in sredo, 28. in 29. avgusta, bo, če bodo to dovoljevale vremenske razmere, v okviru projekta Očistimo gore potekala čistilna akcija, v kateri se bodo prostovoljci posvetili čiščenju okolice Kredarice, alpinisti pa bodo počistili območje ledenika. Akcije se bo udeležil tudi MMC. Kot pojasnjuje Pavšek, "smeti na ledeniku ni veliko, vsaj če primerjamo s kakšnim obljudenim 'dolinskim' krajem. Večinoma gre za dele planinske opreme, ki jih je z grebena nad ledenikom, kjer poteka pot na Triglav, neprevidnim ali nerodnim planincem odnesel veter ali pa so jim padli iz rok/nahrbtnikov ipd. Nekaj pa je še vedno pravih odpadkov, kot so pločevinke, plastenke in druga embalaža, ki razpadajo zelo počasi …"