Gre za mednarodno priznano in zelo cenjeno kinološko disciplino, ki od skrbnika in psa zahteva zvrhano mero natančnosti pri izvajanju vaj, predvsem pa osredotočenost in potrpežljivost. Obedience je primeren za vse pasme psov vseh starosti.

O obedienceu smo se pogovarjali s Stašo Pardubsky, inštruktorico FCI-obediencea pri ŠKD Emona, in Barbaro Kostanjevec, inštruktorico FCI-obediencea pri KD Tabor.

Disciplini razlikujejo različne vaje
Kakšna je pravzaprav razlika med rally in FCI-obedienceom? "Razlika je ogromna. Diciplina FCI-obedience, kot že samo ime pove, je priznana pri Mednarodni kinološki zvezi, se pravi FCI-ja, rally obedience pa je za zdaj v mnogih državah v Evropi samo na državnih ravneh. Borijo se tudi za priznanje Mednarodne kinološke zveze, vendar to je cel proces. Kar pa ti dve disciplini med seboj razlikuje, so pa predvsem različne vaje. Disciplina FCI-obedience ima tri težavnostne razrede, vaje se med temi težavnostnimi razredi med seboj navezujejo ena na drugo, vsak težavnostni razred obsega deset vaj. Te vaje so na vsakem tekmovanju enake, vrstni red med vajami se spreminja. Posebnost obediencea je tudi 'steward'. Ta vodi tekmovalca od samega začetka tekmovanja do konca celega tekmovanja, in ga tako usmerja, tako da ima tekmovalec res možnost se posvetiti delu, ki ga opravlja - in svojemu psu," je dejala Pardubskyjeva.

Želijo videti pse z zaljubljenim pogledom k vodniku
Vaje morajo biti psu zanimive, sicer se utegne zgoditi, da ne bo sodeloval. "Tekmovanje začnemo po navadi z odlaganjem v skupini. Tukaj imamo tri do šest psov, ki se odlagajo ali v položaju 'sedi' ali v položaju 'prostor', vodniki so v vidnem polju ali pa tudi ne, odvisno od težavnostnega razreda. Vsak težavnostni razred vsebuje prosto vodljivost, ki se tudi po težavnosti iz razreda v razred povečuje. Imamo razne vaje prinašanja, vaje pošiljanja v kvadrat, to je prostor tri krat tri metre, omejen s trakom in štirimi stožci. Potem imamo vaje odpoklica, vaje položajev v gibanju, in še eno zelo zanimivo vajo, ki je dosti statična, to je v bistvu sprememba položajev na daljavo, s tem da se razdalja med vodnikom in psom povečuje iz težavnostnega razreda v težavnostni razred. Glede na to, da je obedience resna disciplina, naredimo vodniki res vse, da se psi na poligonu zabavajo, da so jim vaje v veselje. Želimo videti pse z mahajočimi repi, z zaljubljenim pogledom k vodniku. Vse to želimo doseči na poligonu, zato tudi treniramo veselo, z ogromno igre in s takimi zadevami," je sklenila Pardubskyjeva.

Treningi dvakrat na teden
Za disciplino FCI-obedience so primerne vse pasme vseh starosti. "Imamo eno mešanico dobro navezanih živali na svoje lastnike in obratno, ki pač lepo funkcionirajo v tej disciplini, tako da ni nobenih omejitev, samo volja mora biti, dobro počutje celega para, se pravi lastnika in njegovega kužka," je povedala Kostanjevčeva in priznala, da se ekipa oziroma skupina na KD Tabor še oblikujeta. "Smo začetniki na tem koncu Slovenije. Za to disciplino potekajo treningi dvakrat na teden, v torek in četrtek okrog pete ure, kjer pač zdaj spoznavamo še osnove te dobre navezanosti, lepega sodelovanja med psom in vodnikom ter obratno. Pozneje se bomo pa potem lotili tudi ovir in takšnih dolgoročno zastavljenih ciljev. Kužka moramo že od začetka pripravljati na vajo, ki jo želimo na koncu opraviti. To se začne s tistim dnevom seveda, ko pride v šolo oziroma na trening. Obedience je kinološka disciplina, ki gradi predvsem na odnosu med vodnikom in psom. Zahteva res izjemno povezanost med vodnikom in psom, pa tudi ogromno natančnosti, in mislim, da sta to dva poglavitna razloga, zakaj je meni ta disciplina blizu: ker želim biti povezana s svojim psom, poleg tega pa sem dovolj natančna, da lahko v svojem treningu in zahtevah do psa te zadeve izpeljem do take mere," je dodala.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.