Prijava škode je pogoj za vključitev kmetijskih površin v končno oceno škode, na podlagi katere bodo kmetje lahko uveljavljali ukrepe za pomoč po pozebi. Obrazce je kmetom konec julija poslala uprava za zaščito in reševanje. Nanje morajo nosilci kmetij vpisati podatke o odstotku poškodovanosti posameznih kultur in priložiti dokazila, kot so slike, cenilni listi zavarovalnic in podobno.

Kmetom, ki obrazcev niso prejeli, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano svetujejo, naj se obrnejo na predstavnike občinske komisije na občini.

Končno oceno škode po aprilski pozebi bo potrdila državna komisija za ocenjevanje škode, pri čemer bo upoštevala podatke o prizadetih območjih in poškodovanosti kmetijskih kultur, ki so jih ugotovili javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Slovensko zavarovalno združenje. Upoštevala bo tudi podatke o poljščinah in površinah iz uradnih evidenc kmetijskega ministrstva ter karte dnevnih minimalnih temperatur zraka za Slovenijo.

Ker sta določena območja prizadeli tudi toča in suša, je zaradi zahtev evropskih predpisov za priglasitev pomoči po letošnji pozebi treba natančno ločiti škodo, ki je nastala zaradi pozebe, od škode zaradi toče in suše.

Občinske in regijske komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah bodo v sodelovanju s kmetijskimi inšpektorji do 15. septembra na terenu opravile nadzorne oglede poškodovanosti kmetijskih kultur.

Poslanci: To je le prvi korak
Interventni zakon o odpravi posledic aprilske pozebe v kmetijstvu je DZ potrdil julija. Poslanci so se strinjali, da kmetje pomoč nujno potrebujejo, čeprav je po mnenju mnogih ta zakon, ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe, le prvi potrebni korak.