Mulj, ki so ga pri sanaciji postrgali z dna, bodo po pridobitvi ustreznih dovoljenj poslali na sežig v Avstrijo. Foto: BoBo
Mulj, ki so ga pri sanaciji postrgali z dna, bodo po pridobitvi ustreznih dovoljenj poslali na sežig v Avstrijo. Foto: BoBo

Tojnico je močno onesnažila voda, ki so jo gasilci uporabljali ob gašenju požara v vrhniškem podjetju Kemis 15. maja letos. Dan po požaru so v potoku izmerili presežene največje dovoljene koncentracije niklja, kobalta, nekaterih spojin trimetilbenzena, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in brezbarvnega strupenega plina formaldehida, presežene so bile tudi vrednosti atrazina in nonil-fenola. Oljna gošča je prekrila brežino potoka, veliko snovi je pronicalo v plasti na dnu struge, pomorilo je tudi ribe v prizadetem delu potoka.

Agencija RS za okolje (Arso) je sanacijo onesnaženja naložila povzročitelju, torej Kemisu. V podjetju so pripravili sanacijski načrt, ki je v prvi fazi predvideval očiščenje približno 100 metrov dolgega odseka potoka od kraja požara dolvodno. Sanacijo so začeli 8. avgusta in jo v istem tednu tudi končali. V postopku sanacije so iz struge odstranili 85 kubičnih metrov mulja in 10 kubičnih metrov trdih odpadkov, je poudaril direktor Kemisa Emil Nanut in dodal, da bodo mulj poslali na sežig v Avstrijo.

Po koncu del so strokovnjaki Arsa že opravili pregled del in vzeli vzorce zemljine z dna suhe struge Tojnice. Rezultati bodo najverjetneje znani čez mesec dni. "Ko bodo rezultati analiz znani, bomo v širšem krogu načrtovali nadaljnje stopnje sanacije," so na svojih spletnih straneh napovedali v Kemisu.

Sledili bosta še dve fazi sanacije
Sanacija najbolj onesnaženega dela Tojnice je bila le prva od predvidenih treh faz sanacije. Vse od objave načrta prve faze je bilo v javnosti slišati številne kritike ter razhajajoča mnenja o tem, kaj in kako bi bilo treba ukrepati. Nanut je ob začetku del pojasnil, da so načrt pripravili na osnovi analiz vode v Tojnici v preteklem obdobju. Za drugo in tretjo fazo sanacije načrte še pripravljajo.

V Ribiški družini Vrhnika niso bili zadovoljni z načrtom prve faze sanacije, saj bi po njihovem prepričanju morali očistiti celotno dolžino struge Tojnice do izliva v Ljubljanico in še del Ljubljanice od tam naprej. Po njihovem prepričanju bi morali torej že v prvi fazi očistiti vso brežino potoka, v katero se je vpila oljna gošča.