Dejavnosti komisije od prvega foruma pred letom dni v Radgoni sta predstavila vodji slovenske in avstrijske delegacije stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro Mitja Bricelj in Konrad Stania.
Stania je povedal, da je sodelovanje v zadnjem letu kljub covidnim razmeram potekalo nemoteno, načrt ukrepanja pri poplavni ogroženosti pa je bil usklajen tudi z za to ukrepanje odgovornimi organizacijami. Kot je dodal, jim je uspelo pritegniti k sodelovanju lokalno prebivalstvo, kar da je najpomembnejše.
Tudi Bricelj je postavil v ospredje odprt dialog z lokalnimi skupnostmi in tudi nevladnimi organizacijami za izboljšanje stanja ter priprave novih projektov. Ob tem so ugotovili, da so najnujnejši ukrepi pri dolgoletnih črnih točkah, to sta predvsem Šentiljski potok, kjer ni čistilne naprave, in odlagališče komposta na Murinem otoku pri Ceršaku, kjer so izjemno velike količine materiala, ki predstavlja resno grožnjo okolju.
Bricelj je dodal, da je komisija o tem obvestila vse pristojne ustanove oziroma inšpektorate, ukrepanje pa da je v pristojnosti teh ustanov, ne komisije.
Okoljevarstveniki so pričakovali veliko več
S temi pojasnili niso bili zadovoljni okoljevarstveniki, zato so v razpravi predstavniki Zveze društev Moja Mura Briclja pozvali k odstopu.
Predsednik zveze Samo Tuš mu je očital, da v komisijo kljub sklepom dveh ministrov še vedno niso sprejeli predstavnika nevladnih organizacij. Predvsem pa ga je zmotilo neukrepanje zaradi nevarnih odpadkov v kompostarni na Murinem otoku, kjer naj bi bilo okoli 200.000 ton odpadkov. Če bi jih narasla Mura odnesla, bi to pomenilo okoljsko katastrofo in grožnjo za pitno vodo za več tisoč prebivalcev, je povedal Tuš in opozoril tudi na druge nevarnosti, na primer spiranje strupenega mulja izza pregrad avstrijskih hidroelektrarn. Tudi ta mulj, ki se odlaga na območju mejne Mure, ogroža pitno vodo, je nanizal.
Bricelj je znova pojasnil, da ne prikrivajo ničesar in da so storili vse, kar je v njihovi pristojnosti, vključno s komuniciranjem z javnostjo, kaj vse so obravnavali in predali pristojnim ustanovam.
Po uspešnem projektu goMURra, ki se končuje, bo v prihodnje komisija nadaljevala projekte, povezane z izboljšanjem ekološkega stanja ob Muri, ki je, kot ugotavlja, vidno. Ukvarjala se bo predvsem z zaščito pitnih virov na Apaškem polju in vsem, kar je povezano s pitno vodo ter je resen izziv zaradi onesnaževanja.
To sta, kot je povedal Bricelj, še vedno predvsem kmetijstvo in ravnanje z odpadki. Najobetavnejši projekt, ki prinaša čisto novo perspektivo, pa je po Bricljevih besedah živeti in uresničiti Unescov biosferni rezervat v petih državah ob rekah Muri, Dravi in Donavi. To ne pomeni samo zelenega ali strogo varovanega območja samega po sebi, ampak v povezavi z rabami, človekom in zelenimi delovnimi mesti tudi varno pitno vodo, varnost pred visokimi in nizkimi vodami ter zmanjševanje škode ob sušah. Za to so potrebni ukrepi, ki jih moramo načrtovati skupaj in tudi izvajati čim prej, so se strinjali udeleženci foruma.
Kaj sploh je Forum za Muro
Cilj foruma je dati priložnost komunikacije vsem deležnikom, drugič ga je organiziralo ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z zveznim avstrijskim ministrstvom za kmetijstvo, regije in turizem v okviru delovanja stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro.
Gre za čezmejni slovensko-avstrijski dogodek z udeležbo vodnih uprav in deležnikov z obeh strani meje ter opazovalcev iz vodnih uprav Hrvaške in Madžarske, posvečen vključevanju vseh deležnikov v čezmejno trajnostno upravljanje reke Mure.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje