Kot pred svetovnim dnevom voda (ta bo 22. marca) ugotavlja Evropska okoljska agencija, ima Slovenija številne vodne vire, voda pa je, vsaj v zgornjih tokivih rek in potokov, tudi pitna. Po ozemlju deželice na sončni strani Alp se po podatkih agencije samo v rekah in potokih, ki večinoma izvirajo v alpskem in predalpskem svetu, pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode na leto.

Po skupni količini vode na prebivalca tako sodi Slovenija med najbogatejše države v Evropi, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje.

Največ vode porabijo na Cipru, najmanj v baltskih državah
V Sloveniji porabimo 61 kubičnih metrov vode na prebivalca letno. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih sicer porabijo na Cipru - 94 kvadratnih metrov na prebivalca na leto. Sledita Finska z 78 in Italija s 74 kubičnimi metri na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji in Litvi.

Skupna dolžina vodovodnega omrežja se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za šest odstotkov, povečalo pa se je tudi skupno število priključkov na javni vodovodni sistem, in sicer za pet odstotkov (za 22.157 priključkov), tako jih je zdaj 507.806.

Čiščenje odpadnih voda ponekod še ni izpopolnjeno
Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU-ja različno izpopolnjeni. V Uniji je na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem priključenih približno 70 odstotkov prebivalstva.

Na Nizozemskem takšen način čiščenja odpadnih voda uporablja 99 odstotkov prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 odstotkov prebivalcev, na Malti komaj 13 odstotkov prebivalcev, v Sloveniji - po podatkih iz leta 2007 - pa 48 odstotkov prebivalcev. Tako torej sodimo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice.