Pod želvovinasto barvo mačk uvrščamo mačke skoraj izključno le ženskega spola, ki imajo kožuh v kombinaciji dveh barv (to niso tigraste mačke), ki jim je lahko dodana še bela barva. Barvi sta zelo pomešani ali v večjih lisah. Gre za variacije rdeče (tudi oranžna, kremna) in črne barve (tudi čokoladno rjava, siva, tigrasta). Mačke želvovinaste barve so brez večjih belih lis. Tiste z večjimi belimi lisami imenujemo mačke kaliko. Zanje je značilno, da so treh barv – oranžne, črne in bele. Taka mešana obarvanost kožuha je posledica genetskega pojava, imenovanega inaktivacija kromosoma X.

Inaktivacija kromosoma X je biološki mehanizem, s katerim se prepreči vpliv večjega števila kopij enega gena na organizem. Geni namreč predstavljajo načrt za sintezo proteinov, če imamo več kopij zapisa za določen protein, to pomeni, da bo v celici nastajalo več tega proteina, kar pa ima lahko tudi bolezenske posledice. Sesalci imajo po dve kopiji vsakega kromosoma in torej vsakega gena, kar strokovno imenujemo, da so diploidini. Izjemo predstavljajo spolni kromosomi (X, Y). Ženske imajo po dva kromosoma X, moški pa en kromosom X in en Y. Kromosoma X in Y se precej razlikujeta – kromosom X vsebuje več kot 1000 genov, kromosom Y pa precej manj. Ženske bi torej proizvajale dvakrat več proteinov, ki so zapisani na kromosomu X kot moški. Zato se je razvil mehanizem, ki popravi to nesorazmerje. Gre za naključno utišanje oziroma inaktivacio enega izmed kromosomov X v zgodnjem embrionalnem razvoju. Iz vsake celice z inaktiviranim enim kromosomom X se nato razvije veliko celic potom, ki sestavljajo tkiva v odraslem organizmu. Zato je posamezen kromosom X inaktiviran na večjih delih telesa pri odrasli živali.

Skoraj vsi sesalci ženskega spola so torej mozaiki, kar pomeni, da njihovo telo sestavljajo skupine celic z različnim genetskim zapisom. Vendar pa po navadi tega ne moremo videti navzven, razen v posebnih primerih, kot je npr. barva dlake pri mačkah. Barva dlake je namreč odvisna od tega, kateri kromosom X iz para je inaktiviran na določenem delu telesa. Oranžno barvo zapisuje gen »O«. Gen O spremeni črn pigment v rdečkast in se nahaja na kormosomu X. Samec ima genski zapis XY in torej potrebuje samo en gen O, da je oranžne barve. Samička je XX in mora podedovati gen O na vsakem kromosomu X, da bo oranžna. Gen O je namreč recesiven in se na zunaj pokaže le, če je prisoten na obeh kromosomih. Če podeduje samo en gen O, bo želvovinasta, če nobenega, bo črna. Koža je mozaik celic pri nekaterih je gen O inaktiviran (črna barva dlake), pri nekaterih pa ne in je torej dlaka rdečkaste barve. Bele lise pa so posledica drugega gena, ki zavira migracijo celic, ki izločajo barvilo, zato so deli kožuha beli.

Samci po navadi ne morejo biti take barvne kombinacije, saj imajo samo en kromosom X. Samci kaliko imajo (če se že skotijo) en dodaten kromosom X (Klinefelterjev sindrom – XXY kromosomi), lahko pa črna barva nastane tudi zaradi naključne mutacije v celici v zarodku, iz katere se pozneje razvijejo kožne celice. Velikost črnih lis, ki so posledica mutacije, je odvisna od tega, kako zgodaj v embrionalnem razvoju je do mutacije prišlo. Bolj kot je mutacija zgodnja, več celic se bo razvilo iz mutirane celice in večja bo črna lisa. Nekateri mački take barvne kombinacije pa so lahko himere. To pomeni, da je v zgodnjem embrionalnem razvoju prišlo do združitve dveh zarodkov, vsak od njiju pa je imel gene za drugačno barvo dlake.

Osnove genetike
Gen je osnovna enota dedovanja. Po navadi zapisuje eno beljakovino. Lastnosti organizmov torej določajo beljakovine, zgradba beljakovin pa je zapisana v genih.

Kromosom
Geni sestavljajo verigo molekule DNA. Molekula DNA pa se zvija in oblikuje v kromosom. Ljudje imamo 46 kromosomov (22 parov telesnih kromosomov in dva spolna – XX ali XY).

Alel je ena od različic istega gena. Razlike v zaporedju DNA različnih alelov se lahko izražajo kot razlike v fenotipski lastnosti (npr. barvi), pogosto pa niso očitne. Večina mnogoceličarjev je diploidnih: njihov genski zapis sestavljajo kromosomi v parih, torej imajo dva alela za vsak gen. Če sta oba alela enaka, pravimo, da je osebek homozigot, sicer je heterozigot. V celotni populaciji je lahko več alelov, vendar lahko diploidni osebek od staršev podeduje samo dva od njih.

Dominantnost in recesivnost
Izražanje določenega alela je pogosto odvisno od drugega alela v osebkovem genotipu. Če je fenotip heterozigota podoben fenotipu homozigota za enega od alelov, potem je tisti alel dominanten, drugi pa recesiven. Ta lastnost ni absolutna: obstaja cel gradient dominantnosti oz. recesivnosti, ki se lahko z evolucijo določenega alela tudi spreminja, zato govorimo o dominantnosti oz. recesivnosti samo na relaciji med konkretnimi aleli.

Genotip je skupek vseh genov v organizmu. Je glavni dejavnik, ki vpliva na fenotip kot celoto merljivih lastnosti organizma, in je tisti del dejavnikov, ki se deduje.

Fenotip je skupek vidnih in biokemično določljivih znakov, ki se razvijejo pri kakem organizmu zaradi njegovega genotipa in vpliva okolja.

Mojca Jež, biotehnologinja