"Današnje srečanje je priložnost, da se ponovno opozori na vsebino in vlogo sprejetih dopolnil na procese demokratičnih sprememb v Sloveniji in nadaljnje odločitve o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije," je v nagovoru poudaril predsednik takratne slovenske skupščine in predsednik ustavne komisije, ki je pod njegovim vodstvom pripravila predloge ustavnih dopolnil, Miran Potrč.

Prav tako je današnja obletnica po njegovih besedah priložnost, da se strokovno in politično javnost motivira za objektivno vrednotenje teh odločitev v takratnih družbenih in političnih razmerah v Sloveniji, Jugoslaviji in tudi v Evropi.

Pahor: Dopolnila so postavila pogoje za prehod v demokracijo
Svoje videnje dogodkov je predstavil tudi predsednik zakonodajno-pravne komisije takratne slovenske skupščine Tone Jerovšek. Kot je dejal, 81 dopolnil vidi kot prvi korak k svobodni demokratični družbi, nacionalni in državni suverenosti, pravni državi ter spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

"Dopolnila k ustavi so postavila pravne pogoje, po katerih smo lahko prešli v demokracijo in ustanovili lastno državo. V tem smislu je to unikaten spomenik modrosti slovenstva v tistih prelomnih časih," je poudaril tudi predsednik republike Pahor. Vse državljane je pozval tudi h kritičnemu razmisleku o tem, kaj nam je uspelo doseči, pa tudi o skupnih pogledih na prihodnost.

Sprejema se je udeležil tudi prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan, predsednik DZ-ja Dejan Židan, ministri in številni poslanci ter drugi visoki gostje.

Uveljavljena pravica do samoodločbe
Slovenska skupščina je na današnji dan pred 30 leti sprejela 81 ustavnih dopolnil, ki so precej spremenila takratno slovensko socialistično ustavo. Z njimi je bila potrjena pravica Slovencev do samoodločbe in določeno, da lahko izredne razmere razglasi le slovenska skupščina.

Skupščina je dopolnila sprejela, da bi zagotovila večjo suverenost Slovenije znotraj takratne jugoslovanske federacije. Tedanji čas je bil namreč v takratni socialistični Sloveniji čas demokratičnega vrenja, ki se je začel v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja z izidom 57. številke Nove revije in končal z odcepitvijo Slovenije od Jugoslavije junija 1991.