Sedem mesecev po tistem, ko mu je država pse vrnila, saj so ti že leta 2006 ogrizli Stanislava Megliča. Okoliščine smrti dr. Saša Baričeviča, njegov vpliv in predvsem vpliv njegovega odvetnika in prijatelja Mira Senice, partnerja notranje ministrice Katarine Kresal na podlagi vrste dokumentov in pričevanj vpletenih kažejo, da je politična elita v strahu zase - saj so se zdravili v Baričevičevem zasebnem zdravstvenem centru Barsos - popolnoma demontirala pravno državo.

Psi bi morali biti usmrčeni že pred leti
Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom kazenskega oddelka z datumom 23. januarja 2008, dve leti po napadu Baričevičevih psov na Stanislava Megliča, odloča, da se psi, ki so bili Baričeviču odvzeti kot dokazni material, odstopajo v obravnavo veterinarski upravi. In s to odločitvijo sodišča se začenja bitka pravnih spretnosti, groženj in osebnih povezav.

Veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek tako 13. februarja napiše sklep o humani usmrtitvi psov. Pri tem zapiše, da je rok izvršitve takoj po prejemu odločbe. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.

Kako zaobiti veljavno odločbo?
Iris Selan je bila tista veterinarka, takrat je bila šefica zavetišča za pse na Gmajnicah, kjer sta bila Baričevičeva psa, ki bi morala to storiti. Pa ni. Kot trdi sama, ji tega enostavno ni nihče naročil. Dan zatem Miro Senica na vse ustrezne naslove razpošlje pritožbo. Še vedno je čas, da bi lahko psa usmrtili. A ju ne. In zato je zamujen ključni trenutek.

Na zavetišču Gmajnice namreč 18. februarja, pet dni po odločbi, prejmejo faks direktorice Veterinarske uprave Vide Čadonič Špelič, kjer sporoča, da zaradi pritožbe Senice, navajam: "Veterinarska uprava ne bo izvršila prisilne poravnave izvršitve odločbe." Tako je prva in ključna bitka dobljena. Zdaj se lahko od veterinarjev bitka zapelje na polje, ki je odvetniku mnogo prijaznejše. K politiki in na sodišče.

Ustrežljivost sodišč
Miro Senica se s tožbo obrne na upravno sodišče, in to 10. marca odloči, naj se ugotovi, ali sta živali za okolico nevarni in ali nevarnosti ni mogoče preprečiti kako drugače. Bodite pozorni, sodišče ne govori o nikakršnem vračanju.

In veterinarski inšpektor Uroš Andrenšek se drži sklepa sodišča: ugotovi, da sta živali nevarni, saj odkrije, da sta napadli kar štirikrat.

Predhodni napadi
Igor Kadunc je oče takrat 8-letne Julije. Z ženo in taščo se je sprahajal ob obali, ko sta bulmastifa, ki jih je takrat na vrvici vodila Baričevičeva partnerka Zora Roter, nenadoma skočila na psa, ki ga je takrat hčerka imela v naročju.

"Žena se je tako rekoč z golimi rokami vrgla na psa, ju skušala odstraniti, lastnica pa nič. Lastnica je nekje v ozadju gledala. Niti ni skočila niti se ni vrgla med pse, da bi rešila situacijo."

In niti te izpovedi, ki jih je vključil veterinarski inšpektor, niso prepričale ministrstva za kmetijstvo, po naših informacijah predvsem državne sekretarke Sonje Bukovec in osebne prijateljice Baričevičevih, da ne bi po še eni pritožbi Mira Senice ustanovili posebno komisijo, ki bi morala odločati, ali se psi lahko vrnejo lastniku, čeprav tega sodišče ni zahtevalo. Je pa zahtevala to odvetniška pisarna Senica, kar je pozneje priznal takratni minister za kmetijstvo Milan Pogačnik.

Pritiski na ministrstvu
"Iz vsega tega se je dalo vedeti, da je takrat generalna sekretarka pritiskala tudi na gospo Hofmanovo, ker je gospa Hofamanova povedala, da se enostavno boji, da bo izgubila službo, če se ta zadeva ne uredi," za Poglede Slovenije pove Alenka Černe.

Za članico komisije so izbrali tudi Alenko Černe. Kinologinjo, za katero je pozneje takratni predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos ugotovil, da bi jo morali izločiti, saj je že leta 2006 napisala pozitivno mnenje o videzu sicer napadalnih psov, češ da sta dobre rasti. Alenka Černe je na to celo sama opozorila.

A po naših informacijah je v ozadju stal tudi Rajko Rotner, kinolog in stric notranje ministrice Katarine Kresal, čigar pozitivna mnenja o psih je odvetniška pisarna Senica uporabljala pri svojih manevrih.

Psi se po posredovanju Senice nemudoma vrnejo
Po vsem tem je jasno, da so se karte zložene tako, da do drugačne odločitva, kot da ministrstvo izda sklep, da se psi pod določenimi pogoji vrnejo dr. Sašu Baričeviču, ni moglo priti. Ministrstvo na leto izda več kot 5.000 odločb v upravnem postopku, a le to so poslali v zavetišče kar po telefaksu.

In če se spomnite, kako v zavetišču nihče ni želel izvršiti usmrtitve psov, pri vrnitvi ni bilo težav. Iz odvetniške pisarne Senica je namreč prišel faks z grožnjo, da je treba, navajam: "odločbo izvršiti takoj, sicer bomo uporabili vsa pravna sredstva, vključno z vložitvijo morebitne kazenske ovadbe zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic". Ura 18.47. In nekaj minut pozneje so bili psi že spuščeni.

Pritiski z ministrstva
A dokončne zmage odvetniška pisarna Senica in dr. Baričević še ne doživita. Kajti pojavi se poslanec SLS-a Janez Ribič, ki začne javno opozarjati na nezakonito vrnitev psov. Takrat, kot se spominja, se vplete sam vrh ministrstva oziroma minister Pogačnik.

"Celo leglo nekih visokih politikov se je pričelo kazati. Se je videlo, kdo vse pri tem sodeluje. Nastajali so tudi pritiski. Želeli so se z mano dobiti, se dogovarjati, pogovarjati in tako naprej. Predvsem iz kabineta ministra."

Nerazumljive težave s pooblastilom
Vendarle pa Ribič spodbudi državnega pravobranilca Lucijana Bembiča, da v imenu javnega interesa vloži tožbo na upravno sodišče in izpodbija vrnitev psov. Upravno sodišče mu ugodi in zahteva, naj se psi vrnejo v zavetišče, a Senica uporabi zadnjo pravno možnost in spodbija položaj pravobranilca. Vrhovno sodišče mu sredi poletnih počitnic ugodi in ugotovi, da pravobranilec nima pravega pooblastila vlade za zastopanje javnega interesa, čeprav je prejšnje, generalno, veljalo v vseh drugih primerih.

Zato Bembič nemudoma zaprosi za pooblastilo. Takrat v igro stopi pravosodni minister in strankarski kolega Katarine Kresal Aleš Zalar, ki zapiše, da o tem ne more dati mnenja, temveč mora o tem dati mnenje še kmetijsko ministrstvo.

In tako državno pravobranilstvo zamudi rok za pritožbo. 31. avgusta upravno sodišče sledi vrhovnemu in zavrne pritožbo. Tako 10. septembra s kmetijskega ministrstva na vlado pošljejo pismo, da je zahtevek pravobranilca brezpredmeten, saj je sodišče že odločilo.

Ugotovitve protikorupcijske komisije
Drago Kos maja letos ugotovi, da so visoki funkcionarji ministrstva za kmetijstvo in veterinarske uprave ravnali koruptivno.

"Videl sem že zgodbe, kjer so navidez nepomembne podrobnosti na koncu pripeljale do velikih posledic. Ampak tako obširne zgodbe, v kateri bi bilo toliko teh na videz nepomembnih podrobnosti, od katerih so bile nekatere izrazito nezakonite, pa še nisem srečal."

Da so ravnali v nasprotju z zakoni, ugotovi tudi vladna služba za zakonodajo, ki premierju Pahorju zapiše, da bi ministrstvo za kmetijstvo moralo ravnati drugače, kot je dejansko odločilo.

Nepravilnosti na strani policije
A to je šele prvi del dvomljivega delovanja visokih državnih uradnikov in funkcionarjev. Policija in posamezni tožilci so po zbranih dokazih storili vse, da bi ostale čim bolj zakrite same okoliščine smrti dr. Baričeviča. In v to je usmerjena ost drugega dela naše raziskave.

Vrnimo se na prizorišče smrti drugega februarja letos. S posnetka je razvidno, da sledi niso zavarovane, stopinje vsepovsod. Na prizorišču se kot prva pojavi takratna državna sekreterka Sonja Bukovec.

In spustijo jo čez varovano območje. Izjemno nenavadna situacija na prizorišču ogleda kraja smrti in morebitnega kaznivega dejanja. Tudi nekdanji vodja kriminalistične službe Marjan Erhatič, ki je gledal te posnetke, opozarja na nenavadno situacijo.

"Po moji oceni - tudi jaz sem ta dogodek opazoval kot zunanji opazovalec - meni se je izredno nelogično zdelo to, da nekdo preko traku preide v polje, kjer poteka ta raziskava. Če je prešel to polje traku z dovoljenjem vodje preiskave, je to vse OK. Je to evidentirano. Torej, jaz sem dobil tak občutek, da to ni bilo strokovno povsem korektno."

Sum kaznivega dejanja?
Še več, na mestu, kjer so našli mrtvega Bričevića, ki so ga do smrti napadli psi, najdejo tudi umetni penis s kondomi, kar je vsakega napeljevalo k sumu mučenja živali. A preiskovalni sodnik in dežurna državna tožilka od policistov nista bila nikoli obveščena, da gre za sum kaznivega dejanja, in ju zato na mesto dogodka ni bilo. Čeprav Janko Goršek in tudi vodja kriminalistične službe Aleksander Jevšek novinarjem 11. februarja pozneje zatrdita:

"Kriminalist je opozoril veterinarskega inšpektorja, da so na truplih psov sledi, na katere je treba biti zelo pozoren. In ki kažejo na sum kaznivega ravnanje zlorabe psov."

Vprašanje, zakaj so jim zamolčali sum kaznivega dejanja, do danes ostaja neodgovorjeno. Po uredbi o sodelovanju med policijo in tožilstvom bi morala policija to storiti in obvestiti tožilstvo.

Vmešavanje generalne državne tožilke
Dan po tej novinarski konferenci je generalna državna tožilka Barbara Brezigar k sebi poklicala policista in ga prvič vprašala, zakaj ne preiskujejo tako, kot je treba. Kasneje se je morala zaradi tega zagovarjati pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, češ da je kršila ustavni red z vmešavanjem v konkretne postopke pristojne tožilke.

"Jaz sem hotela samo spodbuditi preiskavo. Kot veste, je lahko prepozno, če se v tistih začetnih fazah kaj zamudi. Pravzaprav je šlo samo za zahtevo, da se opravi delo, ki ga opravljajo policisti, ki so na našem tožilstvu zaposleni."

Situacija se obvladuje?
A pred javnostjo je vrh policije deloval, kot da nič ni skrito in da bomo prišli do zaključka preiskave. Ustanovi se posebna delovna komisija, ki naj bi raziskovala vse okoliščine, tudi morebitno spolno zlorabo.

Njen član je bil tudi predstojnik inštituta za sodno medicino profesor Jože Balažic, ki se spominja: "Takrat je bil narejen neki operativni načrt, kaj vse je še potrebno storiti. In kaj naj kdo naredi v tej zgodbi. In na koncu je bilo dogovorjeno, da se po tem skliče neka tiskovna konferenca, na kateri bi bili prisotni vsi tisti, ki smo bili na tem sestanku."

A do te skupne novinarske konference pomenljivo nikoli ni prišlo. V javnosti se izključno pojavlja le vrh policije, ki nadzoruje informacije.

Zavajanje javnosti
Končno obdukcijsko poročilo, ki ga je mimogrede tožilstvo označilo za tajnega, odnesemo k veterinarju Pavu Zavinoviču. Po površem pregledu je popolnoma jasen: "To so številne krvavitve, to je sveža poškodba, to ni debate."

Še več: policija je na vprašanje naše televizije, sli so pripravili test DNK na umetnem penisu in kondomu potrdila, da so to storili. In pri tem dodajajo, da rezultati ne kažejo suma kaznivega dejanja. Kar pa ne drži. "Tukaj smo analizirali nekaj sramnih dlak in pa krvne madeže. Vse to pripada gospodu Baričeviču."

Ob tem objavljamo komaj prejeto mnenje nacionalnega veterinarskega inštituta, ki za našo televizijo potrjuje, da so bili na umetnem penisu najdeni tudi živalski sledovi, torej sledovi psov. In to je temeljni dokaz, da policija zavaja javnost in namerno noče raziskati vseh okoliščin smrti dr. Baričeviča.

Drugi člen zakona o policiji pravi, da ministrstvo nadzira in usmerja delo policije. Ministrica Kresalova na podlagi vseh teh ugotovitev ni niti odredila kakršnegakoli nadzora nad delom policije.

Vloga Branke Zobec Hrastar
Tožilka, ki je vodila zadevo preiskovanja morebitnih prekriavnj dejstev policije zaradi zaščite vplivnih posameznikov ali nadrejenih, pa je bila Branka Zobec Hrasar. Iz nam dostopnih informacij in dokumentov, ki smo jih videli, namreč nedvoumno izhaja, da je Branka Zobec Hrastar policistu odredila delovanje le v smeri raziskovanja izvora fotografije mrtvega Baričeviča, ki je zaokrožila na internetu. In nič več.

Še več, 25. februarja, ko je bila glavnina policijske preiskave že končana, je poslala zahtevo, da bi se kot tožilka pri tej zadeve želela izločiti. Razlog: osebno znanstvo s sestro dr. Saše Baričeviče, Dejo Baričevič.

Zato končajmo z odgovorom generalne drževne tožilke na naše enostavno vprašanje, ali bomo sploh kdaj zdaj, glede na to, da so prerečevali preiskavo, lahko dobili resnico o dogodkih 2. februarja letos na Oražnovi 11.

"Nikoli ne bomo imeli odgovorov na ta vprašanja."