V Akademiji za demokracijo menijo, da je Slovenija, kar se tiče pravne kulture, v posebno občutljivem času. "Vse pogosteje se govori o primerih t. i. mreženj, ki delujejo kot novi centri moči, in z njimi povezanih sistemskih zlorab prava. Vse to upravičeno le poglablja pomislek o tem, ali je Slovenija še pravna država," piše v pozivu.
Ustanovni član društva Rok Svetlič in sodelavec društva Urban Vehovar sta prepričana, da so razmere v državi alarmantne bolj, kot je mogoče razbrati iz poročil medijev. Po besedah Svetliča se vzroke za krizo pravne kulture navadno išče v vprašljivi moralni integriteti, spregleda pa se sistemski vzrok, to je pomanjkljiv ugled prava v skupnosti.
Samo v pravu, samo s pomočjo prava
Vse ključne moralne krivice je mogoče artikulirati samo v pravu in jih tudi popraviti samo s pomočjo prava, je poudaril Svetlič. Po njegovih besedah pravo ne stoji nasproti morali: "Nasprotno. Morala brez prava ne more v življenje. Pravo je morala v trdnem agregatnem stanju."
Kdo je kriv za stanje v družbi, konkretneje primer Vegrad? Sandra Bašič Hrvatin je odgovorila: "Do tega problema je prišlo, ker je velika večina ljudi mižala na eno oko in niso nič naredili."
"Vzrok afer, propadanja države pred našimi očmi, ni v tem, da je neka oseba v nekem trenutku ravnala narobe, ampak v tem, da mi kot skupnost nismo razvili protiprincipa," je dejal Svetlič. Ob tem je Vehovar izrazil bojazen, da bo Slovenija v letu 2011 dokončno zavila v neko formo mehke diktature oziroma mehkega totalitarizma.
Vzpon mesije, zaton demokratičnega projekta
Nevarnost na politični ravni, ki izhaja iz občutja ogroženosti, je tudi v tem, da se bo Slovenija srečala z vzponom ksenofobnih in populističnih strank, je opozoril Vehovar. Ob tem je izrazil bojazen, da se v državi pripravlja teren za vzpostavitev osebe, ki bo v slovenski politični prostor vstopila v vlogi odrešenika: "To bi pomenilo dokončen zaton demokratičnega projekta v tej državi."
V društvu so poudarili, da nezrelost slovenske pravne kulture ni v okoliščini, da obstajajo težnje po zlorabi prava oseb, ki so blizu vzvodov odločanja, ampak v tem, da jim kot skupnost nismo kos. "Ogorčenje javnosti, ki smo mu priča, zato predstavlja dragoceno priložnost, morda eno zadnjih, ko je še mogoče za rehabilitacijo pravne kulture v Sloveniji kaj narediti," še piše v pozivu.
V društvu Akademija za demokracijo delujejo filozofi, sociologi, pravniki, ekonomisti, komunikologi, teologi, zgodovinarji in predstavniki drugih področij. K ustanovitvi društva jih je spodbudilo pomanjkanje konstruktivne razprave o demokraciji v Sloveniji. Društvo na spletu predstavlja svoje poglede na stanje in razvoj demokracije v Sloveniji, pa tudi v svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje