Vprašanje je ministrici, ki se otepa očitkov, da poskuša s spremembami statuta nekaterih energetskih družb vplivati na imenovanje direktorjev, postavil Jani Ivanuša (SNS). "Nimam nič proti političnemu kadrovanju, to je pač del politike," je dejal, a hkrati menil, da bi morala biti takšna ravnanja omejena. Na najvišja mesta bi morali imenovati primerne in sposobne ljudi, je dejal.

"Vsa imenovanja, pod katera sem se podpisala sama, absolutno izpolnjujejo vsa strokovna merila," je v odgovoru zatrdila ministrica Alenka Bratušek. Ob tem je pojasnila, da je treba ločiti podjetja, ki opravljajo javno gospodarsko službo, od vseh drugih podjetij. Pri Slovenskem državnem holdingu kot ministrica za infrastrukturo, denimo, nima in si ne želi nobenega vpliva, medtem ko za podjetja, ki spadajo pod njeno ministrstvo, ne bo "dovolila ribarjenja in iskanja direktorjev po telefonu".

"Zato sem predlagala rešitve, ki so na mizi, a je morda zmanjkalo poguma, da bi bile sprejete," je spomnila na četrtkovo sejo vlade, ko ministrski zbor ni potrdil aktov o ustanovitvi energetskih družb v državni lasti Eles in Borzen, da bi, kot so to že storili pri družbi SODO, spremenili način potrjevanja direktorjev teh družb.

Glede na to, da jo je pri tem podprl predsednik vlade, sicer sama pričakuje, da se bodo o teh predlogih ponovno pogovorili znotraj koalicije. "Ne skrivam se, ampak želim jasno povedati, kakšna pravila naj v določenih primerih veljajo," je še dejala.

Purič: Nisem odstopil zaradi spora z Bratuškovo

Iztok Purič, ki je v petek sporočil, da odstopa s položaja ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, se je danes kritično odzval na nekatera namigovanja o razlogih za njegovo odločitev. Kot je dejal, med njim in predsednico SAB-a Bratuškovo ni nobenega spora. Osebnih razlogov, zaradi katerih odstopa, pa ne misli pojasnjevati v podrobnosti.

Purič je ob robu seje DZ-ja spomnil, da si je ob nastopu mandata zastavil nekaj temeljnih nalog, med katerimi je bila prioriteta ureditev informacijskega sistema službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bila pogoj za bolj gladko črpanje evropskih sredstev. "To je bilo obdobje stresa in težkih naporov, zlasti sodelavk in sodelavcev," je opisal Purič.

Po njegovih besedah po tej "etapni zmagi" človek potrebuje čas za premislek in tako je dozorela njegova odločitev o odstopu. Odstopno izjavo je že predal premierju Marjanu Šarcu. Na vprašanje, ali je ves čas vedel, da bo s položaja odstopil ob določenem času in mandata ne bo speljal do konca, je Purič odvrnil, da ne. "Stvar sem vzel zelo resno," je zatrdil.

Poklukar: Pred zimo več ilegalnih migracij

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar v mesecih pred zimo pričakuje nekoliko povečano število nezakonitih prehodov meje, a ne v obsegu iz let 2015 in 2016. Kot je ponovil v odgovoru na poslansko vprašanje Branka Grimsa (SDS), pa policija slovensko-hrvaško mejo varuje učinkovito.

Minister je na seji DZ-ja med drugim pojasnil, da so ilegalni prehodi državne meje najpogostejši na območjih policijskih uprav Nove mesto, Ljubljana in Koper, v zadnjem obdobju pa jih je precej tudi na območju Policijske uprave Maribor. Do nedelje so skupaj našteli 11.291 ilegalnih prehodov državne meje, je povedal.

Najpogosteje državno mejo prestopajo državljani Afganistana, Pakistana, Alžirije in Maroka, večino pa so jih v postopkih vrnili v sosednjo Hrvaško. Kot je opomnil, pa v zadnjem času na slovensko-hrvaški meji poteka intenzivno tihotapljenje migrantov. Doslej so prijeli že 324 tihotapcev, od tega 290 tujcev in 40 slovenskih državljanov.

Minister je komentiral tudi pozive k aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji dodelila dodatna pooblastila. Kot je dejal, položaj analizirajo in če bo treba ta člen aktivirati, bo to vladi tudi predlagal.

Ministrstvo sicer trenutno dopolnjuje panelno ograjo na slovensko-hrvaški meji, gradijo tudi videonadzorni sistem. Poleg tega se konec meseca izteče razpis za zaposlitev 100 policistov nadzornikov državne meje. Poklukar se kadrovskega primanjkljaja v policiji zaveda, a je glede zanimanja novih kandidatov optimističen.

Premier Šarec odsoten

Med odmevnejšimi točkami septembrske seje državnega zbora, ki se bo nadaljevala v torek, bosta zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v sanaciji bank in resolucija o strategiji nacionalne varnosti. Premier Marjan Šarec bo na poslanska vprašanja odgovarjal šele prihodnji teden, saj se namreč v New Yorku udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, zato mu bodo poslanci lahko vprašanja zastavili šele zadnji dan seje, v torek, 1. oktobra. Prvi dan rednega zasedanja parlamenta poslancem tako odgovarjajo le ministri.

Minuta molka

Poslanke in poslanci so ponedeljkovo sejo začeli z minuto molka, posvečeno 17. avgusta umrlemu starosti slovenske politike Ivanu Omanu. Predsednik DZ-ja Dejan Židan je Omana v krajšem nagovoru označil za velikega domoljuba in izjemnega človeka, ki "je nenadomestljivo zaznamoval slovensko pomlad in proces osamosvajanja naše države Slovenije". "Odlikovali pa ga nista le domoljubje in trezno razmišljanje, ampak tudi predanost dialogu in vera v medsebojno sodelovanje," je poudaril Židan.

O proceduralnem predlogu SDS-a za takojšen sklic mandatno-volilne komisije DZ-ja, na kateri bi ta predlagala člane preiskovalne komisije v zadevi Kangler, bi DZ lahko odločal v četrtek.

Poslanska vprašanja ministrom

Okoljski minister Simon Zajc bo poslancem odgovarjal na vprašanja o imenovanju novega direktorja okoljskega inšpektorata, problematiki degradiranih območij in stanovanjski problematiki mladih.

Precej poslanskih vprašanj je namenjenih tudi ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kseniji Klampfer, ki bo odgovarjala na vprašanja o letnem dodatku za upokojence, dvigih cen v socialnovarstvenih zavodih in storitvah socialnega varstva.

Torek v znamenju zagotovitve sodnega varstva po izbrisih v sanaciji bank

Seja se bo v torek nadaljevala z drugim branjem predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, kjer je pričakovati burno razpravo zaradi nerazrešene dileme, ali naj, kot je predlagalo ministrstvo za finance, morebitno dosojene odškodnine plača Banka Slovenije.

V četrtek pa bodo poslanci začeli obravnavo resolucije o strategiji nacionalne varnosti, ki je s tesno večino prestala obravnavo na matičnem odboru za obrambo. Gre za krovni dokument, na katerem bi morali temeljiti drugi predpisi s področja nacionalne varnosti, v predlogu pa ni več predvidene dodelitve dodatnih pooblastil Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Široka podpora dopolnitvam stanovanjskega zakona

Na dnevnem redu so med drugim še predlog dopolnitve stanovanjskega zakona, ki ima široko podporo, podporo ima tudi zakon o skupnosti študentov, ki uvaja nadzor nad porabo denarja Študentske organizacije Slovenije. Skoraj štiri ure so predvidene za razpravo o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstev kot tudi za predlog dopolnitve kazenskega zakonika, s katerim bi preprečili zastaranje kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami.