Za akcijo se je odločil iz več razlogov. Na svojem blogu, kjer je akcijo sproti opisoval, je predstavil štiri glavne namene. Izpostavil je, da si želi s pomočjo te izkušnje bolje predstavljati, kaj vse ima na voljo v življenju, in tako občutiti večjo hvaležnost za te stvari. Poleg tega je želel v sebi in družbi povečati zavedanje o problemu svetovne revščine, saj v državah v razvoju mnogo ljudi živi za manj kot evro na dan. Oni tega ne počno po svoji lastni odločitvi. S svojim delovanjem je poskušal postaviti tudi neke vrste zgled. Pokazati, da je projekt izvedljiv. In dva meseca se je trudil jesti ne le poceni - ampak tudi zdravo in raznovrstno. V teku akcije je iskal tudi alternative siceršnjemu prehranjevanju. Jedel je doma pridelano hrano, izdelke pa je kupoval tudi neposredno od kmetov.

In kako je Čerin dobil idejo za "varčevanje" pri prehranjevanju? Letos je bil v Sloveniji evharistični kongres, ki je govoril tudi o solidarnosti, dobrodelnosti. Ob geslu "Preživeti ali zaživeti" se je zamislil. In ko je s to spodbudo razmišljal dalje, se je vprašal, ali so tudi glede tega "preživeti" v Sloveniji danes kake drugačne možnosti. Začel je razmišljati o revščini. In ugotovil, da je skrajna revščina po svetu opredeljena kot 1,25 dolarja na dan. Za izziv si je tako zadal za svojo prehrano na dan porabiti manj kot evro, kolikor 1,25 dolarja predstavlja.

Kdo je Aleš Čerin?
Aleš Čerin je sicer leta 1962 rojeni magister farmacije, ki ima lastno podjetje za svetovanje in izobraževanje. Živi na obrobju Ljubljane. Je mož in oče štirih otrok. Prav na njegovo družino se je nanašalo tudi prvo izmed devetih pravil, ki si jih je za akcijo postavil. "Družini ne bom težil," je za Čerina pomenilo, da svoje akcije ne bo vsiljeval družinskim članom, ki so ves ta čas lahko jedli kot sicer.

Med preostalimi pravili pa so se znašla taka, ki so začrtala projekt v smeri čim večje preprostosti. V prvi vrsti ni šlo za en evro, ampak za druge stvari, ki so se na ta evro navezovale. Tako je eno izmed pravil določalo tudi to, da poskuša porabiti do en evro. Če mu ne uspe, poskuša pač razliko nadomestiti v sledečih dneh. Poleg tega, denimo, ni računal "alternativne", doma pridelane hrane. Vseskozi pa je upošteval tudi pravilo, da mu mora prehranjevanje tudi v dveh mesecih akcije omogočati njegov življenjski slog, ki je sicer precej dejaven.

Uspeh akcije
Izračunano povprečje skozi dva meseca je naneslo dve tisočinki več kot en evro. V evrih in centih je torej Aleš Čerin za hrano zares porabil en evro in nič centov. Priznava, da to seveda ne bi bilo izvedljivo za vsakogar. Za tak podvig potrebuješ dovolj časa in volje, pa tudi vrt, na katerem raste domača zelenjava, je zelo priročen. Čerin poudarja, da ne želi nikomur vsiljevati svojega načina, in se zaveda, da je imel ustrezne možnosti za tako akcijo. Že samo ugotavljanje in računanje porabljenega denarja in zaužitih kalorij mu je vzelo kar nekaj časa. "Po drugi strani je dragoceno, ker človek z zapisovanjem ozavesti te stvari. Meni nikoli ni bilo jasno, kako velik je stogramski kruh, pa koliko je vreden, pa koliko ima kalorij in beljakovin. Zdaj mi je pa to vse jasno za vsa osnovna živila," dodaja Čerin ob zapisovanju.

Razliko od porabljenega denarja do desetih evrov je Čerin vsak dan dal na stran in jo bo prek Misijonskega središča poslal Pedru Opeki, ki živi in dela med Malgaši. Čerin pravi, da so se mu na blogu oglasili tudi nekateri bralci, ki so se želeli pridružiti akciji. Pravi tudi, da je nekaj denarja dobil celo domov. Tako bo za Opeko in njegovo akcijo na Madagaskar poslal 660 evrov. Seveda pa k podpori vabi tudi vse, ki bi se jim to zdelo primerno.

Preprostost kot prostovoljna izbira
Ko Čerina vprašaš za osnovo te njegove drže, je odgovor tak, da ga preprosto težko povzameš. V čem je torej bistvo prostovoljne preprostosti? "Poanta je, da si človek, ki mu ni treba, da bi bil reven, poišče točko dovolj. Kje imam jaz dovolj luksuza? To se pravi, to je prostovoljna izbira, samo zame, nobenemu tega ne vsiljujem. Enostavno s tega etičnega vidika. Ker ni prav, da če imam jaz darove, ki mi omogočajo, da denar zaslužim ... Nobeden mi ne daje po mojem te pravice, da denar, ki ga zaslužim, tudi neusmiljeno porabim. To je pač moje razmišljanje. In si bom pač določil eno točko dovolj, ki je nekje med osnovnim preživetjem in skrajnim luksuzom, pa kar koli to že je."

Čerin poskuša živeti po tej paradigmi. Tako je Preprostost (Bolj preproste izbire) tudi naslov bloga, ki ga piše že štiri leta. Verjetno ni veliko takih, ki bi si proračun za hrano omejili na štiri do pet evrov dnevno, če jim to ne bi bilo treba storiti. Čerin je izračunal, da je toliko namreč porabil že pred akcijo. En evro na dan torej ni prazna promocija, ampak zares način življenja, ki se ne ustavi pri eni dvomesečni akciji, del večje slike. Tako, denimo, pri Čerinovih tudi skuhajo 100 litrov čaja naenkrat in s tem ne le prihranijo, ampak tudi za okolje skrbijo mnogo bolje, kot če bi kupili 100 litrskih plastenk ledenega čaja. Ali pa sami naredijo jabolčni zavitek, ki je preračunano sedemnajstkrat cenejši od kupljenega.

Nenavadna logika
V najinem pogovoru je Čerin lepo izpostavil tudi precej neobičajni obrat v logiki računanja. V nasprotju z večino ljudi, ki kalorije računajo le ob shujševalnih dietah, je sam računal, kako bi v organizem dobil dovolj energije za preživetje. "Večina ljudi okoli mene šteje kalorije, zato, da jih je manj. Pa če primerjam potem samo moje štetje - delam to, kar revni del sveta dela. Mi polnimo svoja telesa. Za povrh je pa še farmacevtska industrija pogruntala zdravilo, ki preprečuje resorbcijo maščob, kalorij. A je to prav, a je to etično? A se res ne moremo zadržati? Kakšno pomanjkanje discipline pa je to?"

Tega se je po svoje zavedal, že preden je začel akcijo. In kaj je najpomembnejše spoznanje, do katerega je v teh dveh mesecih prišel? "Hvaležnost. Treba je biti hvaležen za darove, ki jih prejemamo. Nam je kar samo po sebi umevno, da je v hladilniku, ko ga zjutraj odpremo, kar vedno hrana. Hvaležnost za vodo. Odpreš pipo, pa je kar voda, pa kar teče, pa kar pitna je."

Epilog in nadaljnja pot
"Projekt mi je res veliko dal, veliko novih spoznanj, pogledov in novih dimenzij na področju prehranjevanja ter širše: na področju “bolj preprostih izbir”. Premišljujem, da bi tak način prehranjevanja (življenja) “zapakiral” v sistem predavanj ali izobraževanje, ki bi ponudilo ljudem v stiski, da bi lažje prešli krizne razmere. Krize namreč kljub lepim besedam našega premierja še ni konec, še več, slutim, da se bo še poglobila. Zaenkrat se mi misli šele podijo po glavi in jih počasi oblikujem." S temi besedami je Čerin vpis na svojem blogu končal zadnji dan akcije.

Svoj pogovor za MMC pa je sklenil z besedami, ki so nam lahko v razmislek. Pred njimi je seveda ponovil, da noče ničesar nikomur vsiljevati. Toda zdi se, da se misel vsiljuje kar sama. "Naj vsak v svojih okoliščinah samo malo pomisli, kakšne bi bile lahko njegove poti do preprostejše izbire. In potem eno po eno z razmislekom praktično uveljavi v svojem življenju. Razliko pa naj da v nekaj, kar ga presega - pa kar koli že to je."