Praznovanje dneva slovensko-ameriškega prijateljstva je bila odlična odločitev, z vstopom v zvezo Nato pa smo postali vojaški in politični zavezniki, je dejal predsednik države Borut Pahor in ocenil, da ima slovensko sodelovanje z ZDA dolgo tradicijo.

Poudaril je, da za pripravo vsakoletne slovesnosti v Andražu nad Polzelo ni bila potrebna nobena državna ali občinska odredba.

Po Pahorjevih besedah sem in tja naletimo tudi na različna stališča. Zdajšnja ameriška administracija morda tako ima drugačna stališča, kot so slovenska stališča in stališča EU-ja. A kljub temu, tako Pahor, iščemo tiste značilnosti in stališča, ki nas povezujejo, ker je to pomembno tako za Slovenijo kot tudi za ZDA.

"Kot narod in država v svetu nimamo sovražnikov, imamo pa prave prijatelje. Slovenija se mora postaviti zase in opozarjati na nesprejemljiva dejanja naših sosednjih držav in ob tem vedno vzdrževati vse mostove sodelovanja in gradnje prihodnosti," je dejal Pahor.

Gosar se je zahvalil Slovencem
Zavzel se je za miren in varen svet, v katerega bi lahko popeljali naše otroke in vnuke.
Ameriški kongresnik Paul Anthony Gosar pa je dejal, da se pri spominski plošči v Andražu spominja služenja in žrtvovanja ameriške posadke, hkrati pa je to počastitev prijateljstva med Slovenijo in ZDA, ki se je rodilo v temnem času druge svetovne vojne.

"Slovenski duh darežljivosti in pogum je tisti, ki je prinesel up in luč ameriškim vojakom, ko so jih sestrelili z neba. Počaščen sem, da sem tukaj ne le kot Američan, kot član kongresa, temveč tudi kot vnuk priseljencev iz Slovenije. To je redek in poseben primer, da danes lahko tu stojim in se spominjam dolgega in trajnega prijateljstva med Slovenijo in ZDA," je dejal Gosar.

Zahvalil se je, da ga je Slovenija skupaj z ženo zelo lepo sprejela. Povedal je tudi, da je darežljivost Slovenije do ZDA v času druge svetovne vojne stkala vez, ki se še vedno krepi, ko smo skupaj združeni v boju za demokracijo in svobodo po vsem svetu.

Na območje Andraža nad Polzelo je 19. marca leta 1944 strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, ki je skupaj z 233 bombniki poletelo iz italijanske letalske baze. Namenjeno je bilo proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničili tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški industriji.
Osem članov posadke je pri tem umrlo, dva danes prav tako že pokojna vojaka pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetniških taboriščih. Šlo je za letalce 15. ameriških letalskih sil, za katere so na pokopališču v Andražu postavili spominsko obeležje.